Ali imate prijavljena vsa svoja dela?

Le pravilna in pravočasno oddana prijava podatkov o varovanih delih je zagotovilo, da imetnikom pravic lahko dodelimo nadomestila, ki jim pripadajo. Nadomestila so avtorski honorarji in nadomestila za uporabo varovanih del, ki jih IPF, k.o. pobira in izterjuje na podlagi določb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, v skladu z veljavnim Pravilnikom o uporabi fonogramov in drugimi pravilniki, tarifami oz. skupnimi sporazumi, sklenjenimi z reprezentativnimi združenji uporabnikov in/ali odločitvami Sveta za avtorsko pravo, in jih razdeljuje na podlagi Pravil o delitvi nadomestil izvajalcev in Pravil o delitvi nadomestil proizvajalcev fonogramov. 

Prijavitelj varovanih del (fonograma z izvedbami) je lahko fizična ali pravna oseba, ki je imetnik pravic na varovanem delu in ki poda prijavo o podatkih glede varovanega dela. Imetnik pravic je izvajalec, proizvajalec fonogramov ali tretja fizična ali pravna oseba, ki ima pravico do izplačila nadomestila.

Podatki o fonogramu, ki jih je potrebno posredovati kolektivni organizaciji in predstavljajo podatke, potrebne za dodelitev nadomestil, so npr.:

  • naslov fonograma
  • naziv/ime vodilne zasedbe/solista
  • ISRC
  • trajanje fonograma
  • leto in država nastanka fonograma
  • datum in država prve objave fonograma
  • naslov albuma/izdaje
  • leto in država izida albuma oz. izdaje
  • izdajatelj albuma
  • podatki o proizvajalcu fonograma (naziv, davčna številka ali druga ustrezna ID številka, obseg materialnih pravic v deležu)
  • podatki o izvajalcih (ime in priimek, davčna ali druga ustrezna ID številka, vloga izvajalca, tip izvajalca, obseg materialnih pravic v deležu)

Podatki o izvajalcu, ki jih je potrebno posredovati kolektivni organizaciji in predstavljajo podatke, potrebne za izplačilo nadomestil in z njimi povezanimi davčnimi obveznostmi, so npr.:

  • ime in priimek
  • datum, kraj in država rojstva
  • stalno ali začasno bivališče
  • kontaktni podatki (telefon, e-pošta)
  • davčna številka ali druga ustrezna ID številka in državljanstvo
  • številka TRR in naziv banke, pri kateri je TRR odprt.

Podatke praviloma posreduje proizvajalec fonograma, lahko pa jih posreduje tudi izvajalec.

Podatke o proizvajalcu fonogramov posreduje kolektivni organizaciji vsak proizvajalec fonogramov oziroma imetnik pravic proizvajalca fonogramov.

Podatki o proizvajalcu fonogramov, ki jih je potrebno posredovati kolektivni organizaciji in predstavljajo podatke potrebne za izplačilo nadomestil in z njimi povezanimi davčnimi obveznostmi, so npr.:

  • ime in priimek ali naziv pravne osebe,
  • datum, kraj in država rojstva v primeru fizične osebe,
  • stalno in začasno bivališče ali sedež pravne osebe,
  • kontaktni podatki (telefon, e-pošta),
  • davčna številka ali druga ustrezna ID številka in državljanstvo v primeru fizične osebe,
  • številka TRR in naziv banke pri kateri je TRR odprt.

Podatke o tujih proizvajalcih fonogramov, ki kolektivni organizaciji niso neposredno podpisali pooblastila ali posredovali podatkov, potrebnih za obračun in izplačilo nadomestil, kolektivna organizacija pridobiva od pogodbenih zastopnikov repertoarja tujih proizvajalcev fonogramov v Sloveniji in od drugih kolektivnih organizacij, s katerimi ima sklenjene pogodbe oz. sporazume.

 

V prijavi fonograma se lahko določijo dogovorjeni deleži izplačevanja nadomestil med imetniki pravic na fonogramu. V tem primeru je obvezen podpis prijave s strani vseh imetnikov pravic na fonogramu ali posredovanje dokumenta iz katerega je razvidno, da s prijavljenimi deleži soglašajo vsi imetniki pravic na fonogramu (ločeno: izvajalci ali proizvajalci fonogramov). To velja tudi za morebitne kasnejše popravke podatkov o fonogramu, če se popravki nanašajo na deleže izplačevanja nadomestil ali če na kak drug način posegajo v pravice, ki jih imajo imetniki pravic na fonogramu.

Prijave fonogramov se zbirajo do 31. marca tekočega leta za pretekla obračunska obdobja. Prijave, ki se vložijo po 31. marcu tekočega leta se upoštevajo pri prvem naslednji delitvi.

Posnete izvedbe

lahko prijavi

vsak imetnik pravic:

proizvajalec fonogramov

ali izvajalec.

Obrazci za prijavo fonogramov

Vse prijavitelje posnetih izvedb (imetnike pravic) prosimo, da se pred izpolnjevanjem prijav seznanijo z akti (Pravilnik o prijavi fonogramov, pravilnika o delitvi nadomestil), ki urejajo način prijave fonogramov in delitev nadomestil. Akti so na voljo v naših Administrativnih spletnih straneh ADMISS, zavihek Dokumenti. 

Opozarjamo vas, da je na prijavah potrebno navesti vse zahtevane podatke, sicer prijava ni veljavna. Prav tako je potrebno v seznam izvajalcev vnesti vse izvajalce, ki so sodelovali na posnetku, kot to določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah.

Obrazec lahko podpišete z osebnim digitalnim podpisom enega izmed sledečih izdajateljev digitalnih potrdil: Sigen-CA, PostaR-CA, Halcom in NLB-CA. Tako podpisani obrazec nam nato s klikom na gumb Pošlji posredujete po elektronski pošti.

Obrazec v obliki PDF lahko izpolnite elektronsko, za kar potrebujete brezplačni program Adobe Reader, ki ga najdete na sledeči povezavi: https://get.adobe.com/si/reader/ .

Pri uporabi spletnega brskalnika Chrome vam svetujemo, da PDF obrazec najprej shranite med dokumente in ga nato odprete z Adobe Reader aplikacijo. V nasprotnem primeru vam privzeti Chrome-ov pregledovalnik ne bo omogočil vnosa besedila v polja.

V primeru, da nimate nobenega izmed naštetih digitalnih potrdil, vas prosimo, da izpolnjeni obrazec natisnete, ga ročno podpišete in posredujete po pošti na naš naslov: IPF, k.o., Argentinska ulica 17, 1000 Ljubljana.

Obrazci

ISRC

Kaj je ISRC?

Dvanajstmestna koda ISRC (International Standard Recording Code) unikatno identificira vsak glasbeni posnetek ali videogram po vsem svetu. ISRC omogoča preprosto in pravilno ugotavljanje, katera skladba je bila predvajana, kdo je lastnik te skladbe ter katera izvajalec in proizvajalec sta upravičena do nadomestila za javno uporabo te skladbe. V današnjem času, ko prevladuje sodobna tehnologija, je taka vrsta gotovosti nepogrešljiva. Digitalnih distribucij in uporab, ki niso vezane na fizične izdelke, je vedno več. 

Mednarodna federacija fonografske industrije (IFPI) je v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) leta 1986 razvila kodo ISRC. ISRC koda se od kataloških številk ali barkod (črtna koda) razlikuje po tem, da se le-ta nanaša neposredno na glasbeni posnetek in ne na fizičnega nosilca, na katerem je glasbeni posnetek posnet ali objavljen. Koda ISRC v številnih državah po svetu že pomaga pri avtomatski registraciji predvajanja. Pričakuje se, da bo v prihodnosti tako tudi v Sloveniji.

ISRC je mednarodni identifikacijski sistem za glasbene posnetke in glasbene videograme. Vsaka koda ISRC je unikatna in stalna oznaka za določen posnetek, zapisana v posnetku kot digitalni prstni vtis. Vsak posnetek že ob izidu dobi lastno kodo ISRC, ki jo določi založba. Ta koda ostane na posnetku nespremenjena tudi takrat, ko se ta isti posnetek ponovno pojavi na drugem nosilcu zvoka. Na primer, če se single določenega izvajalca najprej pojavi na njegovem samostojnem albumu, ki je izdan leta 2005, in je nato ponovno objavljen na albumu največjih uspešnic istega leta. Tudi če posnetek dobi drug lastnik, koda ISRC ostane nespremenjena. 

IFPI priporoča, da se kodo ISRC uporabi na vsakem glasbenem posnetku in videogramu. 

IPF je kot nacionalna agencija pripravil posebno spletno stran https://isrc.ipf.si/, kjer lahko izveste več o ISRC kodi in jo s pomočjo obrazca tudi lahko pridobite.

 

 

Kako je koda ISRC sestavljena?

Koda ISRC je sestavljena iz dvanajstih znakov, ki so razdeljeni na štiri dele:

S I / A XX / 0 5 / 0 0 0 0 1
Koda države (1) / Koda uporabnika (2) / Letnik (3) / Koda posnetka (4)

(1) Kodo države sestavljata dve črki, za Slovenijo velja SI.

(2) Koda uporabnika je iz treh črk in jo določi založba oziroma lastnik masterja, ko prvič izda posnetek. S kodo uporabnika lastnik posnetka ni določen, zato se ne spremeni, ko posnetek dobi drug lastnik.

(3) Letnik je označen z dvema številkama in se nanaša na leto, ko je posnetek dobil kodo ISRC. To ni nujno leto, ko je posnetek prvič izšel, saj lahko posnetki kodo ISRC dobijo tudi po nekaj letih od prvega izida.

(4) Koda posnetka je petmestna koda, ki jo založba oziroma lastnik masterja določi po svoje. Najlažje je, če se vsako leto začne pri 00001 in nadaljuje z 00002, 00003 itn.

Kako lahko svoje posnetke označim s kodami ISRC?


Več informacij: https://isrc.ipf.si/