Datum: 08. 03. 2026

Danes obeležujemo mednarodni dan žena. Na ta dan se spominjamo dosežkov, poguma in neusahljive kreativnosti žensk po vsem svetu. V svetu glasbe so prav ženske tiste, ki s svojo interpretacijo, avtorstvom in energijo premikajo meje, pišejo zgodovino in bogatijo našo vsakdanjost.

Na IPF se zavedamo, da so prav izvajalke tiste, ki slovenski glasbeni produkciji dajejo neprecenljiv pečat. Glasba ni le zaporedje tonov – je odraz družbe, čustev in moči, ki jo ženske v tej industriji udejanjajo vsak dan – bodisi na velikih odrih, v snemalnih studiih ali v vlogi avtoric.

Od Prešernovih verzov do sodobnih odrov

Povezava med žensko energijo in slovensko besedo sega globoko v našo kulturno dediščino. Že naš največji pesnik, France Prešeren, je v svojih delih ženski namenil pomembno vlogo, ki odmeva še danes.

V Zdravljici, slovenski himni, Prešeren v eni izmed kitic s ponosom nazdravi prav ženskam: »Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice ...« S tem je postavil žensko plemenitost in lepoto v samo jedro naroda. Prav tako v baladi Povodni mož skozi lik samozavestne Urške spoznamo moč ženske privlačnosti in usodnosti, ki je bila kasneje neštetokrat uglasbena in interpretirana na naših odrih. Ta prehod od klasične poezije do sodobnih uspešnic kaže na neprekinjeno nit: ženska ostaja ključna interpretka naših čustev.

Slovenske glasbenice: Steber naše identitete

Slovenska glasbena scena je polna izjemnih žensk, ki s svojo unikatnostjo navdušujejo doma in v tujini. Ponosni smo na:

• Sodobne vizionarke in rekorderke: posebno mesto v slovenskem etru zaseda Nina Pušlar, ki s svojo neustavljivo energijo in kakovostno produkcijo že leta kraljuje na vrhu lestvic najbolj predvajanih slovenskih izvajalk in izvajalcev. Njen uspeh je dokaz, da slovensko občinstvo ceni vrhunsko interpretacijo in iskreno povezanost s poslušalci.

• Legende, ki so utirale pot: od nepozabne Marjane Deržaj in Majde Sepe, ki sta postavili temelje slovenski popevki.

• Vrhunske vokalistke in interpretke: Nuša Derenda, Alenka Godec in Helena Blagne, ki s svojo dovršenostjo že desetletja navdušujejo generacije.

• Kantavtorice z globino: Ditka, Severa Gjurin in Bilbi, ki s svojo iskrenostjo in avtorsko močjo bogatijo slovenski glasbeni prostor.

• Sodobne ambasadorke: ustvarjalke, kot so Raiven, Amaya in Neisha, ki drzno raziskujejo nove žanre in premikajo meje produkcije.

Moč žensk v zakulisju: ekipa IPF

Uspeh glasbe pa se ne konča na odru. Da lahko glasbenice in glasbeniki nemoteno ustvarjajo, v ozadju skrbi tudi predana ekipa na IPF. Ob današnjem prazniku se želim posebej zahvaliti tudi vsem ženskam v kolektivu IPF.

Strokovnjakinje, ki se vsak dan trudijo za dobrobit vseh glasbenih izvajalcev in izvajalk. Z njihovo predanostjo, natančnostjo in skrbjo za uveljavljanje pravic so ključen člen v verigi, ki omogoča, da slovenska glasba živi, se razvija in prejema pravično priznanje. Brez njihovega dela v kolektivni organizaciji bi bila pot do pravičnih nadomestil za umetniško delo marsikdaj težja.

Čestitka ob prazniku

Vsem slovenskim glasbenicam, pevkam, instrumentalistkam, avtoricam ter našim nepogrešljivim sodelavkam na IPF, ekipa zavoda IPF želi čudovit 8. marec!

Hvala vam za vsako zapeto noto, za vsak napisan verz in za vso profesionalno strast, ki jo vlagate v skupno dobro. Naj vaša ustvarjalnost in energija še naprej odzvanjata in navdihujeta.

Datum: 13. 02. 2026

Svetovni dan radia, ki ga obeležujemo 13. februarja, opozarja na trajno vlogo radia kot enega najbolj dostopnih in razširjenih medijev na svetu. Kljub razmahu pretočnih platform radio še vedno dosega široko občinstvo, promovira glasbeno ustvarjalnost in pomembno soustvarja kulturni prostor, tudi v Sloveniji, kjer deluje razvejana mreža nacionalnih, regionalnih in lokalnih radijskih programov.

Radio ostaja množični medij tudi v digitalni dobi

Čeprav se je način poslušanja glasbe v zadnjih letih močno spremenil, radio ostaja eden najbolj razširjenih medijev v Evropi. Večina Evropejcev ga posluša redno, kar 47 odstotkov skoraj vsak dan, tedensko pa dosega še bistveno širši krog prebivalstva. Njegova prednost ostaja dostopnost, saj nas spremlja doma, na poti, pri delu ali v avtomobilu, zato ostaja stalnica vsakdana in pomemben kanal za doseganje poslušalcev vseh generacij. Radio ostaja tudi gospodarsko relevanten medij. Prihodki tradicionalnega radijskega trga v Evropi naj bi leta 2025 dosegli približno 11,5 milijarde evrov, kar potrjuje njegovo stabilno vlogo tudi v času digitalne konkurence.

Pomemben steber glasbene promocije

V času, ko poslušalci glasbo vse pogosteje izbirajo individualno prek pretočnih platform, radio ohranja vlogo kuratorja, ki glasbo umešča v kontekst, jo predstavlja širšemu občinstvu ter povezuje z aktualnimi dogodki, družbo in kulturo.

Ne preseneča, da so prav zato radijski programi že desetletja med najmočnejšimi promotorji glasbe, tako slovenske kot tuje. Z izborom programa, uredniškimi odločitvami in rednim predvajanjem novosti pomembno prispevajo k prepoznavnosti izvajalcev, širjenju glasbenih trendov in razvoju glasbene industrije, te pa redno spremljamo tudi v IPF lestvici največkrat predvajanjih skladb na radijskih programih.

Direktor IPF Viljem Marjan Hribar ob tem poudarja, da radio ostaja eden ključnih partnerjev glasbene industrije in nepogrešljiv člen pri promociji izvajalcev ter fonogramov, saj tudi v digitalni dobi povezuje poslušalce z glasbo in ustvarjalci ter prispeva k vidnosti slovenske produkcije.

Razvejana radijska krajina v Sloveniji

Radio ima pomembno vlogo tudi v slovenskem medijskem prostoru. Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije v Sloveniji deluje približno 99 radijskih programov, ki jih izvaja 57 izdajateljev z dovoljenji za razširjanje radijske dejavnosti. Med njimi so nacionalni, regionalni, lokalni, študentski in nepridobitni programi posebnega pomena, ki pomembno prispevajo k medijski pluralnosti in raznolikosti programskih vsebin.

Radio tako dosega poslušalce na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter ohranja pomembno povezovalno vlogo v skupnosti. Raznolik program omogoča predstavitev različnih glasbenih zvrsti, ustvarjalcev in kulturnih vsebin, s čimer radio tudi v času digitalnih platform ostaja pomemben promotor glasbene ustvarjalnosti in dostopa do glasbe.

Vsem radijkam in radijcem želimo vse dobro in veliko odličnega programa ob svetovnem dnevu radia.

Foto: Pixabay

Datum: 05. 02. 2026

V Parizu so pretekli teden potekala prva letošnja srečanja delovnih skupin SCAPR, ki so združila skoraj 130 predstavnikov približno 50 kolektivnih organizacij iz 37 držav, vključno s predstavniki IPF. V sklopu dvanajstih srečanj so se udeleženci posvetili ključnim pravnim, tehničnim, operativnim in razvojnim temam, pomembnim za učinkovito kolektivno upravljanje pravic izvajalcev.

Srečanja so znova potrdila pomen sodelovalnega modela SCAPR, ki povezuje strokovnjake iz različnih regij in področij, omogoča izmenjavo dobrih praks ter krepi skupne rešitve za izzive, s katerimi se soočajo kolektivne organizacije po vsem svetu.

Poseben poudarek srečanj je bila tudi formalizacija sodelovanja.

Dogodek sta gostili francoski kolektivni organizaciji Adami in Spedidam, ki sta poskrbeli za odlično izvedbo in izjemno delovno vzdušje. Udeleženci so ob zaključku tedna poudarili, da srečanja pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju in krepitvi pravic izvajalcev na globalni ravni.