Datum: 02. 04. 2026

Kolektivna organizacija IPF je predstavila Lestvico IPF 2025 – uradne podatke o največkrat predvajanih glasbenih delih v slovenskih radijskih in televizijskih programih v preteklem letu. V ospredju letošnje lestvice so Žan Serčič s skladbo Plamen in kri, ki je postala največkrat predvajana slovenska skladba in hkrati novost leta, Nina Pušlar, ki je že sedmo leto zapored največkrat predvajana slovenska izvajalka, ter skupina MRFY z videospotom Tonemo, ki je bil največkrat predvajan v televizijskih programih. Priznanje za proizvajalca fonograma skladbe Plamen in kri je prejela založba Nika d.o.o., priznanje za producenta največkrat predvajanega slovenskega videospota Tonemo pa produkcijska ekipa Prjatučki d.o.o. Med radijskimi programi, ki predvajajo največ različnih slovenskih skladb, so bili nagrajeni Radio Sraka, Prvi program Radia Slovenija in Radio Prlek.

Podatki Lestvice IPF – največkrat predvajanih glasbenih del v radijskih in televizijskih programih v letu 2025 kažejo, da slovenski radijski programi še vedno predvajajo več tuje kot slovenske glasbe, vendar se je delež domače glasbe povečal na 32,5 %, kar predstavlja 2 odstotni točki več glede na leto prej. »Še vedno velja, da poslušalci poslušajo tisto, kar radiji predvajajo, in to je večinoma tuja glasba. A v letu 2025 smo zaznali pozitiven premik, zlasti v zadnjem četrtletju, ko je začel veljati novi zakon o medijih, ki je ponovno za komercialne radie uvedel glasbene kvote,« je ob predstavitvi povedal direktor IPF Viljem Marjan Hribar. Pozitiven trend potrjuje tudi uvrstitev slovenske glasbe na skupni lestvici, saj se je prva slovenska skladba po letu 2023 ponovno uvrstila med 20 najbolj predvajanih, in sicer na 15. mesto.

Posebnost letošnje Lestvice IPF je, da je ista skladba zaznamovala dve ključni kategoriji. Žan Serčič je s skladbo Plamen in kri prejel priznanje za največkrat predvajano slovensko novost leta in priznanje za največkrat predvajano slovensko skladbo nasploh, kar potrjuje, da lahko nova slovenska produkcija hitro doseže široko radijsko rotacijo. Priznanje za proizvajalca fonograma za omenjeno skladbo je prejela založba Nika d.o.o. Največkrat predvajana skladba na radijskih programih v Sloveniji v letu 2025 je bila sicer Messy izvajalke Lole Young.

Naziv največkrat predvajane slovenske izvajalke je tudi letos prejela Nina Pušlar, ki ta naziv nosi že sedmo leto zapored. Podatki kažejo tudi njeno izjemno prisotnost na vrhu lestvice, saj ima med 20 največkrat predvajanimi slovenskimi skladbami v letu 2025 kar šest svojih skladb, kar potrjuje njeno stalno in izrazito prisotnost v radijskem etru.

Analiza Lestvice IPF 2025 kaže, da večino najbolj predvajanih skladb predstavljajo aktualni hiti iz let 2024 in 2025, kar potrjuje močan vpliv nove produkcije. Ob tem pa IPF opozarja na trend zmanjševanja raznolikosti predvajane glasbe. »Opazimo lahko, da se nabor različnih skladb zmanjšuje in da se glasba med programi vse bolj ponavlja, kar kaže na že nekaj časa opazno večjo formatiranost radijskih programov,« še dodaja Hribar.

IPF je tudi letos podelil priznanja radijskim programom, ki predvajajo največ različnih slovenskih skladb. Najvišje so se uvrstili Radio Sraka (1. mesto), Prvi program Radia Slovenija (2. mesto) in Radio Prlek (3. mesto). »Veseli nas, da so med nagrajenimi tako javni kot komercialni programi, kar dokazuje, da je lahko program z veliko slovenske glasbe tudi poslušan in uspešen,« poudarja Viljem Marjan Hribar. Podatki obenem kažejo, da številni radijski programi že presegajo zakonsko določene kvote predvajanja slovenske glasbe, povečuje pa se tudi število programov, ki predvajajo izključno slovensko glasbo.

V kategoriji videospotov, ki jo IPF spremlja drugo leto, je največ predvajanj na televizijskih programih dosegel videospot Tonemo skupine MRFY. IPF je letos prvič podelil tudi priznanje producentu največkrat predvajanega slovenskega videospota, ki ga je prejela produkcijska hiša Prjatučki d.o.o. »Glasba danes v platformatizirani dobi nikakor ni več samo avdio, ampak tudi vizualna izkušnja, zato je spremljanje tega segmenta logičen korak,« pojasnjuje Hribar.

Projekt Lestvica IPF – največkrat predvajana glasbena dela v radijskih in televizijskih programih že 16. leto zapored ponuja celovit pregled trendov predvajanja glasbe v Sloveniji. IPF že devetnajst let sistematično zbira in analizira podatke o predvajanju skladb v radijskih programih, v zadnjih dveh letih pa tudi v televizijskih, s čimer ustvarja edinstven vpogled v priljubljenost glasbe in izvajalcev v slovenskem medijskem prostoru. V okviru projekta spremlja največkrat predvajane tuje in slovenske skladbe v radijskih programih, največkrat predvajane videospote v televizijskih programih ter radijske programe z največjo raznolikostjo predvajane slovenske glasbe.

Datum: 08. 03. 2026

Danes obeležujemo mednarodni dan žena. Na ta dan se spominjamo dosežkov, poguma in neusahljive kreativnosti žensk po vsem svetu. V svetu glasbe so prav ženske tiste, ki s svojo interpretacijo, avtorstvom in energijo premikajo meje, pišejo zgodovino in bogatijo našo vsakdanjost.

Na IPF se zavedamo, da so prav izvajalke tiste, ki slovenski glasbeni produkciji dajejo neprecenljiv pečat. Glasba ni le zaporedje tonov – je odraz družbe, čustev in moči, ki jo ženske v tej industriji udejanjajo vsak dan – bodisi na velikih odrih, v snemalnih studiih ali v vlogi avtoric.

Od Prešernovih verzov do sodobnih odrov

Povezava med žensko energijo in slovensko besedo sega globoko v našo kulturno dediščino. Že naš največji pesnik, France Prešeren, je v svojih delih ženski namenil pomembno vlogo, ki odmeva še danes.

V Zdravljici, slovenski himni, Prešeren v eni izmed kitic s ponosom nazdravi prav ženskam: »Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice ...« S tem je postavil žensko plemenitost in lepoto v samo jedro naroda. Prav tako v baladi Povodni mož skozi lik samozavestne Urške spoznamo moč ženske privlačnosti in usodnosti, ki je bila kasneje neštetokrat uglasbena in interpretirana na naših odrih. Ta prehod od klasične poezije do sodobnih uspešnic kaže na neprekinjeno nit: ženska ostaja ključna interpretka naših čustev.

Slovenske glasbenice: Steber naše identitete

Slovenska glasbena scena je polna izjemnih žensk, ki s svojo unikatnostjo navdušujejo doma in v tujini. Ponosni smo na:

• Sodobne vizionarke in rekorderke: posebno mesto v slovenskem etru zaseda Nina Pušlar, ki s svojo neustavljivo energijo in kakovostno produkcijo že leta kraljuje na vrhu lestvic najbolj predvajanih slovenskih izvajalk in izvajalcev. Njen uspeh je dokaz, da slovensko občinstvo ceni vrhunsko interpretacijo in iskreno povezanost s poslušalci.

• Legende, ki so utirale pot: od nepozabne Marjane Deržaj in Majde Sepe, ki sta postavili temelje slovenski popevki.

• Vrhunske vokalistke in interpretke: Nuša Derenda, Alenka Godec in Helena Blagne, ki s svojo dovršenostjo že desetletja navdušujejo generacije.

• Kantavtorice z globino: Ditka, Severa Gjurin in Bilbi, ki s svojo iskrenostjo in avtorsko močjo bogatijo slovenski glasbeni prostor.

• Sodobne ambasadorke: ustvarjalke, kot so Raiven, Amaya in Neisha, ki drzno raziskujejo nove žanre in premikajo meje produkcije.

Moč žensk v zakulisju: ekipa IPF

Uspeh glasbe pa se ne konča na odru. Da lahko glasbenice in glasbeniki nemoteno ustvarjajo, v ozadju skrbi tudi predana ekipa na IPF. Ob današnjem prazniku se želim posebej zahvaliti tudi vsem ženskam v kolektivu IPF.

Strokovnjakinje, ki se vsak dan trudijo za dobrobit vseh glasbenih izvajalcev in izvajalk. Z njihovo predanostjo, natančnostjo in skrbjo za uveljavljanje pravic so ključen člen v verigi, ki omogoča, da slovenska glasba živi, se razvija in prejema pravično priznanje. Brez njihovega dela v kolektivni organizaciji bi bila pot do pravičnih nadomestil za umetniško delo marsikdaj težja.

Čestitka ob prazniku

Vsem slovenskim glasbenicam, pevkam, instrumentalistkam, avtoricam ter našim nepogrešljivim sodelavkam na IPF, ekipa zavoda IPF želi čudovit 8. marec!

Hvala vam za vsako zapeto noto, za vsak napisan verz in za vso profesionalno strast, ki jo vlagate v skupno dobro. Naj vaša ustvarjalnost in energija še naprej odzvanjata in navdihujeta.

Datum: 13. 02. 2026

Svetovni dan radia, ki ga obeležujemo 13. februarja, opozarja na trajno vlogo radia kot enega najbolj dostopnih in razširjenih medijev na svetu. Kljub razmahu pretočnih platform radio še vedno dosega široko občinstvo, promovira glasbeno ustvarjalnost in pomembno soustvarja kulturni prostor, tudi v Sloveniji, kjer deluje razvejana mreža nacionalnih, regionalnih in lokalnih radijskih programov.

Radio ostaja množični medij tudi v digitalni dobi

Čeprav se je način poslušanja glasbe v zadnjih letih močno spremenil, radio ostaja eden najbolj razširjenih medijev v Evropi. Večina Evropejcev ga posluša redno, kar 47 odstotkov skoraj vsak dan, tedensko pa dosega še bistveno širši krog prebivalstva. Njegova prednost ostaja dostopnost, saj nas spremlja doma, na poti, pri delu ali v avtomobilu, zato ostaja stalnica vsakdana in pomemben kanal za doseganje poslušalcev vseh generacij. Radio ostaja tudi gospodarsko relevanten medij. Prihodki tradicionalnega radijskega trga v Evropi naj bi leta 2025 dosegli približno 11,5 milijarde evrov, kar potrjuje njegovo stabilno vlogo tudi v času digitalne konkurence.

Pomemben steber glasbene promocije

V času, ko poslušalci glasbo vse pogosteje izbirajo individualno prek pretočnih platform, radio ohranja vlogo kuratorja, ki glasbo umešča v kontekst, jo predstavlja širšemu občinstvu ter povezuje z aktualnimi dogodki, družbo in kulturo.

Ne preseneča, da so prav zato radijski programi že desetletja med najmočnejšimi promotorji glasbe, tako slovenske kot tuje. Z izborom programa, uredniškimi odločitvami in rednim predvajanjem novosti pomembno prispevajo k prepoznavnosti izvajalcev, širjenju glasbenih trendov in razvoju glasbene industrije, te pa redno spremljamo tudi v IPF lestvici največkrat predvajanjih skladb na radijskih programih.

Direktor IPF Viljem Marjan Hribar ob tem poudarja, da radio ostaja eden ključnih partnerjev glasbene industrije in nepogrešljiv člen pri promociji izvajalcev ter fonogramov, saj tudi v digitalni dobi povezuje poslušalce z glasbo in ustvarjalci ter prispeva k vidnosti slovenske produkcije.

Razvejana radijska krajina v Sloveniji

Radio ima pomembno vlogo tudi v slovenskem medijskem prostoru. Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije v Sloveniji deluje približno 99 radijskih programov, ki jih izvaja 57 izdajateljev z dovoljenji za razširjanje radijske dejavnosti. Med njimi so nacionalni, regionalni, lokalni, študentski in nepridobitni programi posebnega pomena, ki pomembno prispevajo k medijski pluralnosti in raznolikosti programskih vsebin.

Radio tako dosega poslušalce na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter ohranja pomembno povezovalno vlogo v skupnosti. Raznolik program omogoča predstavitev različnih glasbenih zvrsti, ustvarjalcev in kulturnih vsebin, s čimer radio tudi v času digitalnih platform ostaja pomemben promotor glasbene ustvarjalnosti in dostopa do glasbe.

Vsem radijkam in radijcem želimo vse dobro in veliko odličnega programa ob svetovnem dnevu radia.

Foto: Pixabay