2020

Prvo vabilo k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma za določitev pogojev in višine nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja IPF, k.o. v komercialnih televizijskih programih
Datum: 15. 03. 2021

IPF, k.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana, na podlagi 44. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) vabi reprezentativno združenje uporabnikov iz 1. odstavka 44. člena ZKUASP k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma za določitev pogojev in višine nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja IPF, k.o. v komercialnih televizijskih programih.

Reprezentativno združenje naj svoj interes za sodelovanje na pogajanjih pisno izrazi najpozneje v roku 15 dni po objavi tega vabila na naslov IPF, k.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti info@ipf.si.

 

IPF, k.o., direktor Viljem Marjan Hribar

Umrl je oče slovenske popevke in šansona, Mojmir Sepe
Datum: 28. 12. 2020

Foto: Marko Feist

Na božični večer se je v 91. letu starosti poslovil Mojmir Sepe, za seboj pa zapustil več kot 400 avtorskih skladb in 600 priredb, za katere smo lahko neizmerno hvaležni. Poletna noč, Bele ladje, Zemlja pleše, Brez besed, Pridi, dala ti bom cvet, Med iskrenimi ljudmi so le nekatere od njegovih zimzelenih skladb.

Rodil se je v Črni na Koroškem, na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral klavir in trobento, bil trobentač pri Plesnem orkestru Radia Ljub­ljana in se ves predal džezu in svingu. Pozneje je ustanovil lastno zasedbo, s katero je nastopal na džezovskih festivalih. Bil je dirigent in skladatelj različnih zvrsti, od šansonov do popevk, gledaliških songov in filmske glasbe, uveljavil se je kot glasbeni aranžer. Dvakrat je sodeloval na Eurosongu, leta 1966 je njegovo Brez besed zapela Berta Ambrož, leta 1970 v Amsterdamu pa Eva Sršen Pridi, dala ti bom cvet. Od leta 1970 do upokojitve je bil urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana.

Sepe je ustvaril skladbo Poletna noč, ki jo je zapela Marjana Držaj in danes velja za neuradno himno slovenske popevke. Marjana je z njo postala legenda, Mojmir Sepe pa oče slovenske popevke.

Njegova žena je bila priznana slovenska popevkarica Majda Sepe, hči pa ena prvih slovenskih režiserk in scenaristka Polona Sepe, obe sta že pokojni.

Mojmir Sepe je za Onaplus letos septembra med drugim povedal: »Do približno 85. leta sem bil še aktiven, počel sem vse mogoče, spravili so me tudi dirigirat, čeprav sem bil že malce naglušen, kar je precejšen škandal, a bog se usmili.«

Izgubili smo še enega velikega človeka.

Spoštovani člani, spoštovani imetniki pravic!
Datum: 24. 12. 2020

IPF letos praznuje dvajsetletnico svojega delovanja. Praznujemo skromno, tiho, saj smo se znašli v res posebnih razmerah, ki si jih zagotovo nihče ni znal niti predstavljati.

Z veliko hvaležnostjo se ob obletnici spominjamo vseh, ki so od zahtevnih začetkov dalje pomembno prispevali k uspehu in zdravi rasti naše kolektivne organizacije.

Glasba ni zgolj hobi nekaterih posameznikov. Je pomemben del naše kulture in dediščine. Hkrati pa je tudi izjemno pomembna panoga, ki neposredno prispeva h gospodarstvu. Zato vam želimo, da ostanete ustvarjalni in še naprej bogatite naš prostor.

 

IPF-ovci kljub trenutnim okoliščinam ostajamo motivirani in se veselimo novih izzivov.

Ob okroglem jubileju voščimo vsem ustvarjalcem, uporabnikom, partnerjem, zaposlenim.

Naša vizija se z leti ni spremenila, niti je ni oklestila pandemija.

Ravno nasprotno: imetniki pravic ostajate središče našega delovanja!

Sicer pa, pri dvajsetih korak ni več tako lahkoten in zaletav, zato pa bolj trden in zanesljiv.

Želimo vam še vesel božič in vse dobro v letu 2021!

 

Ob tej priložnosti bi vam radi predali v uporabo novo funkcionalnost v dobro znanem vmesniku ADMISS, ki smo jo poimenovali Kaj se rola. Tam si lahko poiščete vse, kar vas zanima o predvajanosti del na radijskih in televizijskih programih.

Do strani Kaj se rola dostopate preko vmesnika ADMISS s svojim uporabniškim imenom in geslom, dostopna je torej vsakemu imetniku pravic na fonogramih.

IPF obdeluje sporede radijskih in televizijskih programov, ki mu jih posredujejo izdajatelji programov, za potrebe delitve zbranih nadomestil. Kaj se rola je pravzaprav stranski produkt te obdelave, podatki pa se sprotno osvežujejo ob obdelavi posameznega sporeda.

Pravilnost podatkov je odvisna od pravilnosti podatkov, ki nam jih posredujejo radijski in televizijski programi. Trenutno je obdelava podatkov vezana izključno na prejete sporede, ki so praviloma obdelani v enem mesecu po prejetju, srednjeročno pa načrtujemo še aktivacijo storitve, ki bo dnevno s pomočjo tehnologije »fingerprint« obdelovala in spremljala programe.

Podatke o deležih slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih po posameznih časovnih pasovih lahko spremljate na tej povezavi.

Vaš IPF

Druga nagrada za Najboljše letno poročilo 2019
Datum: 16. 12. 2020

Poslovna akademija Finance že 21 let organizira tekmovanje za Najboljše letno poročilo.

 

 

Ipf, k.o. je že dosti let med tekmovalci in tudi letos je naše letno poročilo dobilo dobre ocene, saj smo se v kategoriji »drugih organizacij« uvrstili takoj za zmagovalcem Center of Excellence in Finance (CEF).

Najboljša letna poročila so sicer letos pripravili Zavarovalnica Triglav, Krka, ELES, CEF, NLB, Sava Re, Fraport in Petrol.

Naša poročila so zmeraj v skladu z zakonom in v njem upoštevamo vse zahtevane smernice. Poleg golih, a natančnih podatkov, je letno poročilo odraz splošnega dogajanja v naši panogi, hkrati pa daje tudi občutek utripa znotraj našega kolektiva.

Ogledate si ga lahko tukaj.

Umrl je Tadej Hrušovar
Datum: 07. 12. 2020

Foto: Jaka Gasar

Novico o smrti slovenskega glasbenika Tadeja Hrušovarja, člana skupin Bele vrane in Pepel in kri, je skupina Pepel in kri objavila na svojem profilu na družbenem omrežju Facebook. "Sporočamo žalostno vest, da nas je danes zapustil dragi Tadej Hrušovar. Dejvi, se vidimo zopet," so zapisali.

Avtor številnih zimzelenih uspešnic, kot so Dan Ljubezni, Dekle iz zlate ladjice, Pesem za dinar, Ljubljanski grad,  vsekakor pa eden največjih komponistov v zgodovini slovenske zabavne glasbe.

Leta 1966 se je pridružil skupini Bele vrane, po njenem razpadu pa leta 1975 ustanovil skupino Pepel in kri. Skupina je še isto leto zastopala Jugoslavijo na izboru za pesem Evrovizije s skladbo Dan ljubezni, ki je Hrušovarjeva največja skladba. Skladba, po kateri se ga bo spomnilo največje število ljudi. A med njegove velike uspehe velja prišteti tudi to, da je kot edini Slovenec zmagal na splitskem festivalu. 

Tadej Hrušovar je umrl v 74. letu starosti. Hvala za vse lepe skladbe.

Vsem svojcem IPF, k.o. izreka iskreno sožalje.