Dosedanji direktor prejel ponovno zaupanje Sveta zavoda za vodenje strokovne službe Zavoda IPF

Datum: 23. 02. 2011

»Samo enotni bomo zmagovalci, drobljenje pa koristi prodajalcem megle in zasebnim interesom!«

Direktor Zavoda IPF Gregor Štibernik je konec minulega leta prejel ponovno zaupanje za vodenje strokovne službe zavoda. Če se je večina energije v preteklosti zlivala v pozicioniranje in zaznavanje sorodnih pravic, so danes pred kolektivnimi organizacijami novi izzivi. Uporabili smo retrovizor in pogledali v preteklost, z daljnogledom pa v prihodnost.

Konec leta ste prejeli ponovno zaupnico članov Sveta Zavoda IPF, saj ste bili kot direktor ponovno imenovani za novo mandatno obdobje. Katere so tiste prelomnice, ki so po vašem mnenju najbolj prispevale k temu?

Od l. 2006 dalje je bilo ključnih trenutkov kar nekaj. Še posebej bi izpostavil prve delitve in sprejem v svetovne in evropske krovne organizacije. Zavoda IPF ima tudi sedež v upravnem odboru svetovnega združenja kolektivnih organizacij, kar je dosežek brez primere. Kot pomembno štejem tudi obdobje zbiranja nadomestil iz naslova privatnega reproduciranja, podpis pogodbe o sodelovanju med Zavodom IPF in Zavodom AIPA, pomoč drugim kolektivnim organizacijam pri vzpostavljanju dobrega sistema uveljavljanja, strokovno sodelovanje z Uradi za intelektualno lastnino, tako doma kot v Srbiji, Makedoniji in še bi lahko naštevali. Zavod IPF je zagotovo veliko pridobil tudi na prepoznavnosti v skupnem evropskem prostoru, saj smo aktivni člani združenj SCAPR, AEPO-ARTS in IFPI. Vsekakor velika večina od naših skoraj 2.000 članov ve, kaj je naša naloga in poslanstvo in kako oboje izpolnjujemo. Se pa ne slepim, da nas čaka še veliko dela.
   
Pomemben korak naprej je bil narejen tudi v dostopnosti dela Zavoda IPF.

Če pogledam v retrovizor, je bila ena največjih prelomnic prav gotovo vzpostavitev našega sistema ADMISS. Ta vmesnik je reprezentativen primer dobre prakse, kako upravičencu kadarkoli od kjerkoli omogočiti vpogled v njegove pravice brez kakršnihkoli administrativnih ovir - potrebuje le uporabniško ime in geslo ter dostop do medmrežja. Verjemite - z ADMISS smo navdušili že marsikoga. Tudi izven meja. Rad pa bi izpostavil tudi mnoge, mogoče ne tako vidne, a vseeno pomembne, bitke, ki jih celotna ekipa zavoda s Svetom zavoda na čelu vsakodnevno bije v imenu svojih članov, predvsem pa za njih. Pa čeprav se včasih dozdeva, da nekateri posamezniki še danes, po vseh teh letih in vsej dostopnosti, še vedno ne razumejo pojma sorodnih pravic, ne principov in ne vzvodov kolektivnega uveljavljanja.
  
Če vas vprašamo po v zadnjem času tolikokrat omenjeni transparentnosti in zakonitosti Zavoda IPF, kaj odgovorite?

Žal, ne moremo mimo madežev, ki jih nekateri želijo neupravičeno pustiti na naši organizaciji. Če kdo, potem lahko kot direktor strokovne službe vsak trenutek izvajalcu pogledam v oči, saj naši izplačani zneski, ki jih prejmejo upravičenci, odražajo realna nadomestila za povsem realen in transparenten obseg predvajanj. Pač primeren trgu, na katerem delujemo - če nas je 2 milijona, je verjetno povsem realno, da so izplačila posameznim imetnikom pravic nadomestila 30-krat nižja, kot v npr. v Franciji. Zato se zaposleni v Zavodu IPF kot tisti, ki izvajamo sklepe skupščin in Sveta zavoda, distanciramo od politike všečnosti. Naša glavna skrb in vodilo je zagotavljanje kot prvo nearbitrarnosti in kot drugo zagotavljanje, da so s pravili delitve upravičenci seznanjeni vnaprej - tako, kot to predvideva zakon in ne šele recimo pod kakšno temo znotraj točke razno na sami seji skupščine. Mogoče peščici res ni všeč, da vsak upravičenec prejme toliko, kolikor je bilo zbranega v njegovem imenu oziroma na podlagi prijavljene uporabe njegovih varovanih del. Vendar drugače - če želimo delovati zakonito - ne gre! In zakonitost delovanja je v Zavodu IPF na prvem mestu.
  
Zakonitost v tem primeru ne more brez transparentnosti. V Zavodu IPF ste jima dodali še dostopnost.

Vsekakor je izjemno pomembno, da lahko naši člani vsak trenutek v spletni aplikaciji ADMISS dobijo popoln vpogled v prijavo dela, obsežne obračunske podatke in celo možnost pregleda vseh predvajanj izvedb za posamezno izvedbo in vseh izvedb po posameznih izvajalcih. Na našo transparentnost, dostopnost in enakopravno obravnavanje vseh kaže tudi dejstvo, da se v Zavod IPF lahko kadarkoli včlani katerikoli imetnik sorodnih pravic, prav tako so na naše skupščine vedno vabljeni vsi člani. In vsi lahko tudi glasujejo. Na spletu imamo za razliko od ostalih kolektivnih organizacij že več let objavljene tudi vse zapisnike vseh sej vseh organov za vsa leta poslovanja ter vse sporazume z reprezentativnimi skupinami uporabnikov, tako da lahko tudi zavezanci 'preverjajo', ali delujemo v skladu z ZASP.
  
Kaj čaka IPF in kolektivne organizacije nasploh v prihodnosti?

Naš primarni cilj je vsekakor povečati zbrana sredstva in tako omogočiti našim članom višja izplačila. Kot eno najoptimalnejših rešitev za tako velik oz. majhen trg, kot je Slovenija, zato vidim združevanje kolektivnih organizacij. Zato mora biti eden temeljnih ciljev - pa ne samo moj oz. cilj Zavoda IPF, temveč vseh glasbenikov - tudi povezovanje strokovnih služb.
  
In kako to doseči?

Zavod IPF, ki je nastal skozi dialog reprezentativnega združenja glasbenikov z največjimi domačimi založniki - združuje torej tako izvajalce kot proizvajalce fonogramov. Dobro prakso sodelovanja in združitve v bistvu na Zavodu IPF izvajamo že od samega začetka - to je od l. 2004 dalje. Vsi v strokovni službi namreč delamo za dve kategoriji upravičencev in ne samo npr. za proizvajalce fonogramov. Verjetno je vsakemu jasno, da smo se s tem ognili podvojeni npr. terenski in pravni službi, fakturiranju, računovodstvu, obdelavi sporedov predvajanih del in še bi lahko naštevali. Vendar pa rezerve v smislu združevanja kolektivnih organizacij še vedno obstajajo in na nas je, da besede udejanjimo. Zavod IPF je to, da se vendarle da kaj premakniti v smeri združevanja, prvi pokazal prav s sodelovanjem z Zavodom AIPA, kjer je storjen šele prvi korak. Oboji imamo namreč še veliko idej glede naše skupne poti. Pomemben izziv za nas je tudi digitalna pravica oz. pravice, izhajajoče iz del, ki se tako ali drugače pretakajo po internetu. Zagotovo je na mestu vprašanje, ali zakonodaja sledi razvoju. Odgovor je marsikomu jasen in prav gotovo bi tudi tu morali prav vsi imetniki pravic stopiti skupaj - pa naj gre za literarne ali glasbene založnike, filmske producente, avtorje glasbe, režiserje, scenariste ali pa igralce in izvajalce. Neenotni namreč izgubljamo vsi. Samo enotni bomo zmagovalci, drobljenje pa koristi prodajalcem megle in peščici posameznikov z zasebnimi interesi, ki pa, žal, nimajo veze s kolektivnim upravljanjem.