2020




Sodišče Evropske unije odločilo v prid izvajalcem na Irskem

Datum: 15. 09. 2020

Sodišče je odločilo v zadevi kolektivne organizacije za upravljanje pravic izvajalcev RAAP proti kolektivni organizaciji za upravljanje pravic proizvajalcev fonogramov PPI. Gre za referenčni primer z Irske in zadeva združljivost irske zakonodaje s členom 8 (2) Direktive EU o pravici dajanja v najem in pravici posojanja, ki predvideva pravico do enotnega pravičnega nadomestila za proizvajalce fonogramov in izvajalce, kadar se zvočni posnetki priobčijo javnosti ali predvajajo. Ko na primer na Irskem predvajajo posnetke neevropskega gospodarskega prostora (vključno s posnetki iz ZDA), upravičeni proizvajalci fonogramov prejmejo pravično plačilo, izvajalci pa ne. RAAP je trdil, da tak pravni pogled ni združljiv z zakonodajo EU.

Sodišče Evropske unije je tako odločilo, da člen 8 (2) Direktive EU 2006/115/ES (o pravici dajanja v najem in pravici posojanja) vsem proizvajalcem fonogramov in izvajalcem zagotavlja pravico do enotnega pravičnega nadomestila, ki si ga delijo, ko posnetke, objavljene v komercialne namene, priobčijo javnosti ali se predvajajo v EU.

To velja ne glede na to, ali je proizvajalec fonograma ali izvajalec državljan države, ki ni članica EGP in je vložila pridržek v zvezi s členom 15 WPPT (na primer ZDA ali Kitajska) ali niti ni pogodbena stranka WPPT. Irska zakonodaja zato v tem pogledu ni združljiva z zakonodajo EU.

Za vse izvajalce, katerih pravice na Irskem uveljavlja RAAP, to predstavlja pomembno zmago, vendar pa bodo njeni sadovi dozoreli šele po dejanski spremembi irske zakonodaje, ki bo neposredno uporabljiva v praksi.




Poziv k oddaji vlog za delitev namenskega sklada izvajalcev 2020

Datum: 11. 09. 2020

Spoštovani izvajalci!

Zavedamo se, da so se v letošnjem letu zgodile spremembe, ki so vplivale na vse, tako globalno kot pri nas, prav posebej velike in nepredstavljive posledice pa so žal pustile ravno v glasbeni industriji. Želimo si pomagati kolikor je v naših močeh, da vsaj nekoliko ublažimo težke situacije.

IPF, k.o.  na podlagi 33. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic in sprejetega sklepa na seji skupščine IPF, k.o. 25. avgusta 2020 objavlja javni poziv k predložitvi vlog za razdelitev in izplačilo sredstev namenskega sklada izvajalcev, ki jim je bilo zaradi omejevalnih ukrepov, povezanih s Koronavirusom (SARS-CoV-2), onemogočeno opravljanje njihove dejavnosti.

Prav tako vas obveščamo o možnosti izplačila enkratne izredne socialne pomoči izvajalcem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Tisti, ki so se zaradi izredne situacije, povezane z novim koronavirusom, znašli v težkih socialnih razmerah oziroma v hudi finančni stiski, lahko na IPF, k.o. oddajo vlogo oz. zaprosijo za izplačilo enkratne izredne socialne pomoči.

Podrobnosti o načinu oddaje vlog najdete na spletni strani IPF, k.o. oz. tukaj.

Foto: Josh Sorenson




Na Ministrstvo za kulturo naslovili pripombe na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih

Datum: 08. 09. 2020

Organizacije GLOSA SINDIKAT SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE OPERA IN BALET; SIPA, ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO INTERESOV GLASBENIH ZALOŽNIKOV-GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE; ZAVOD ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC IZVAJALCEV IN PROIZVAJALCEV FONOGRAMOV SLOVENIJE, K.O.; ZDRUŽENJE FONOGRAMSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE in ZVEZA SINDIKATOV VSEH GLASBENIKOV SLOVENIJE smo na Ministrstvo za kulturo poslali pripombe na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih.

Ob pregledu predloga smo namreč mnenja, da ta ne rešuje temeljnih težav, temveč celo poskuša legalizirati kršitve, ki so vidne pri nekaterih izdajateljih radijskih in televizijskih programov in bi omogočile prevzem celotnega javnega medijskega prostora oz. medijski monopol nekaterih posameznikov.

Posebej smo opozorili na nekatere najbolj kritične točke:

Predlog predvideva zagotavljanje deleža slovenske glasbe po številu uporabljenih del in ne več po času. Gre za izigravanje sistema:

  • V obrazložitvi ZMED je glavni argument za štetje uporabljenih del lažje zagotavljanje deležev slovenske glasbe, dejansko pa gre za predvajanje kratkih odsekov, ki v skupnem ne zagotavljajo niti 5 % celotnega oddajanega časa.
  • Pri tem gre za nasprotovanje osnovnemu namenu 86. in 86.a člena ZMED, navedeno določilo pa je bilo že doslej nemalokrat kršeno, saj se s strani določenih radijskih programov pojavljajo primeri, ko v svojem programu uporabljajo slovensko glasbo v deležu manj kot 5 % oddajanega časa, poročajo pa o številčno obsežnejši uporabi krajših glasbenih posnetkov (do 15 sekund)
  • Predlog z uvedbo štetja slovenske glasbe po številu odpira vrata zlorabam, medtem ko opažamo, da so se nadomestila slovenskim glasbenim izvajalcem zaradi nespoštovanja kvot in zmanjšanja predvajanj slovenske glasbe od 2014 do 2018 zmanjšala za kar 31 %

Predlog zakona uvaja izjemo, kjer določbe o deležih slovenske glasbe ne veljajo in sicer za tematske radijske in tv programe.

  • Ti programi po izdanih dovoljenjih AKOS že zdaj predstavljajo večino vseh komercialnih programov, saj je ob vpogledu večina svoje programe že spremenila v tematske. Primer: Radio 1 ima po novem kar 17 tematskih programov.
  • Glede na določilo predlaganih sprememb zakona bo večina komercialnih radijskih programov izvzeta iz dolžnosti spoštovanja deleža slovenske glasbe, zakonsko določilo pa bo zgolj mrtva črka na papirju.

Ob začetku delovanja prvih avdiovizualnih radijev (v praksi nič drugega, kot navaden radijski program, ki je opremljen z gibljivo sliko) obstaja upravičen pomislek, da bi lahko t.i. radiovizija obšla zakon.

  • Potrebno je zagotoviti, da se nujna kvota slovenske glasbe in lastnih vsebin na TV – sistem radiovizija – ne bo prištevala h kvotam, ki bi jih vzporedno oddajal radijski program, saj bi tako lahko na dveh frekvencah in enakem oddajnem času lastnik prepolovil zakonsko dolžnost o nujnem deležu.

 

Frekvenca je v prvi vrsti javno dobro v interesu javnosti in nikakor ne orodje zasebnih za ustvarjanje dobičkov posameznikov, za kar mora država poskrbeti pri oblikovanju pogojev za pridobitev frekvenc in kasneje nadzora nad uporabo.

Ustvarja pa se medijski monopol, saj imamo trenutno več kot cca 70 od cca 90 analognih frekvenc v rokah treh večjih pravnih oseb.

ZMED, kot tudi predlog sprememb ZMED, po podelitvi frekvence ne predvideva možnosti sankcij za kasnejše neizpolnjevanje osnovnih pogojev, ki so zahtevani za pridobitev frekvence.

Ministrstvu so bile poslane tudi možne rešitve.

Izpostavili smo še skrivanje realnih prihodkov preko povezanih družb, saj posamezni izdajatelj radijskih in tv programov opravlja več dejavnosti znotraj ene pravne osebe. Prihodek z radijske dejavnosti se tako skriva preko prihodkov iz drugih dejavnosti itd. Višina nadomestil za plačilo avtorskih in sorodnih pravic je odvisna od realnega prihodka, zato je izdajateljem RA in TV programov v interesu prikrivati realne prihodke iz dejavnosti. Tudi v zvezi s tem so bile priložene može rešitve.

Prav tako podpisani odločno nasprotujemo znižanju sankcij za kršitve po ZMED.

Kršiteljem se namreč splača trpeti postopke in plačevati minimalne kazni, ki nikakor ne odvračajo od nezakonitosti in škodljivega ravnanja.

 




Google in Facebook bosta (končno) medijem plačevala za njihove vsebine

Datum: 03. 08. 2020

Avtor: Srdjan Cvjetović

…, toda za zdaj samo v Avstraliji, ki je kot prva država sprejela ukrep, za katerega pravijo, da ohranja prihodnost medijskih hiš. Če dogovora ne bodo sklenili sami, bodo to zanje naredili arbitri z zavezujočimi sklepi.

Avstralska vlada bo Googlu in Facebooku dala tri mesece časa, da z avstralskimi medijskimi hišami skleneta pošten dogovor, s katerim bosta avtorjem novic in drugih vsebin, ki jih Google in Facebook prenašata, plačala ustrezna nadomestila oziroma z njimi delila oglaševalske prihodke, ki jih ustvarijo s temi vsebinami.

To bo tako prvi uspešni primer, ko bodo digitalni velikani začeli medijskim hišam plačevati za njihove vsebine, ki si jih zdaj samo prilastijo in potem z njimi spretno in zajetno služijo. Čeprav sta Google in Facebook prva na dnevnem redu, avstralska vlada napoveduje, da se bodo posvetili tudi drugim s podobno poslovno prakso.

Avstralski finančni minister Josh Frydenberg je napoved pospremil s prepričanjem, da je takšna poteza nujna za zagotavljanje varstva avtorskih pravic ter vzdržnosti in konkurenčnosti (avstralske) medijske krajine.

"Tega ne počnemo zato, da bi avstralska podjetja obvarovali pred konkurenco ali spremembami, temveč da jim zagotovimo pošteno plačilo za njihove avtorske vsebine," je med drugim povedal Frydenberg.

Predlog zakona, ki bo v javni obravnavi do 28. avgusta, sprejeli pa naj bi ga kmalu za tem, med drugim predvideva, da če digitalnim velikanom in medijskim hišam ne bo uspelo skleniti dogovora v predpisanem trimesečnem obdobju, bodo zavezujoči sklep sprejeli arbitri. Mediji in digitalne platforme bodo v tem primeru lahko v 45 dneh sami poskusili izbrati arbitre, po preteku tega časa, če dogovora ne bo, pa jim bo tudi to uredila država.

Omenjeni zakonski predlog obravnava tudi dostop do uporabniških podatkov in preglednost algoritmov, ki razvrščajo in prikazujejo vsebine v iskalniku oziroma na družbenem omrežju.

Za kršitev tudi ob desetino letnega avstralskega prihodka

Za nespoštovanje tega zakona, če bo seveda sprejet, lahko digitalne platforme za vsako kršitev doleti kazen v višini do ene desetine njihovega letnega prihodka v Avstraliji oziroma deset milijonov avstralskih dolarjev (6,5 milijona evrov).

Zakon se bo nanašal na medije, ki večinsko ustvarjajo in objavljajo novice v Avstraliji za avstralsko bralstvo, sledijo profesionalnim uredniškim standardom, so neodvisni in ustvarjajo letni prihodek, višji od 150 tisoč avstralskih dolarjev (90 tisoč evrov). Za javni televiziji ABC in SBS veljajo le nekatera določila tega zakona in s tem tudi manj osnov za tovrstna plačila.

Težki časi (tudi) za medije

Avstralski mediji z veseljem sprejemajo to pobudo o novih prihodkovnih tokovih, zlasti, ker so jih, tako kot večino medijev po vsem svetu, ob pandemiji bolezni covid-19, močno prizadela krčenja oglaševalskih proračunov, s katerimi financirajo tudi pripravo svojih avtorskih vsebin, za katere se v svetu interneta mnogim zdi samoumevno, da jim pripadajo povsem brezplačno, kljub stroškom, ki jih imajo avtorji in medijske hiše.

Še več, med tem, ko si Google in Facebook od medijskih hiš brezplačno prilaščata njihove avtorske vsebine, porabljajo te medijske hiše ogromen del svojih prihodkov ravno za Google in Facebook.

Frydenberg ocenjuje, da skoraj tretjino celotnega avstralskega prihodka digitalnega oglaševanja "pobereta" prav Google in Facebook.

Nemalo medijev (tudi) v Avstraliji je v zadnjih mesecih zaprlo svoja vrata, mnogi uredniki in novinarji pa so morali poiskati nove službe ali sprejeti občutne plačne reze.

Facebook zakonskega predloga še ni komentiral, Google pa se je po pričakovanjih odzval z veliko mero nezadovoljstva.

"Uredba ignorira milijarde in milijarde klikov, ki jih vsako leto pošiljamo avstralskim medijskim hišam, podjetjem in naložbenikom, da bo avstralska vlada raje intervenirala, kot da bi prepustila trgu delovanje po svojih mehanizmih, skladnih z digitalnim časom," je povedal Googlov izvršni direktor za Avstralijo in Novo Zelandijo Mel Silva.

V Evropi jim ni uspelo

Podobne dogovore so poskusili skleniti tudi v Nemčiji, Franciji, Španiji in drugih državah, a brez uspeha.

V odsotnosti dogovora Googlov iskalnik v Franciji od lani ne prikazuje več izrezkov prispevkov evropskih medijev, v Španiji ne deluje Google News, a so nekateri založniki vendarle popustili: nemška medijska hiša Axel Springer dopušča svoje prispevke med zadetki Googlovega iskanja, ko zazna padec branosti na svojih spletnih straneh.




Društvo KOPRIVA, k.o. opravilo prvo delitev nadomestil

Datum: 07. 07. 2020

Urad RS za intelektualno lastnino je julija lani zapolnil eno od dolgotrajnih praznin: stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, je podelil Društvu KOPRIVA, k.o. s ciljem zbiranja nadomestil in hitro razdelitev med upravičene kolektivne organizacije ter nato med končne imetnike pravic.

Imetniki pravic, ki jih zastopajo kolektivne organizacije z dovoljenji za delitev teh nadomestil, bodo po desetletnem premoru tako ponovno prejemali nadomestila iz tega naslova.

Društvo KOPRIVA, k.o. je opravilo prvo delitev nadomestil za leto 2019 za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom.

IPF, k.o. bo nadomestila, ki pripadajo imetnikom pravic, dodelil in izplačal do konca poletja.

Po zagonski fazi delovanja Društva KOPRIVA, k.o. se uspešen proces podpisovanja individualnih pogodb z zavezanci ter pridobivanje podatkov za zbiranje nadomestil intenzivno nadaljuje in tako društvo uspešno nadaljuje svoje poslanstvo.