2018




Pričetek pogajanj s Plesno zvezo Slovenije

Datum: 07. 12. 2018

IPF, k.o. je po desetih letih veljavnosti sporazuma o pogojih in načinih uporabe komercialno izdanih fonogramov v plesnih organizacijah, plesnih tekmovanjih in na plesnih revijah ter višini nadomestila za njihovo uporabo s Plesno zvezo Slovenije pričel pogajanja za sklenitev novega skupnega sporazuma.

 

 

Direktor IPF Viljem Marjan Hribar je v zvezi s pričetkom pogajanj s PZS povedal, da gre pri plesnih organizacijah za dejavnost, ki temelji na predvajani glasbi, število plesnih šol, plesnih prireditev in tekmovanj pa v zadnjem času zelo narašča. V zadnjih mesecih je bila večja pozornost IPF namenjena plesnim šolam in organizacijam, ki so bile pozvane, da uredijo svoja razmerja, kar se odraža v podpisanih pogodbah z nekaterimi plesnimi organizacijami, ki ustreznega razmerja z IPF še niso imela.

 

 

IPF pričakuje, da bodo nova pogajanja za vse vpletene prinesla sodobno tarifo in pogoje uporabe pri dejavnosti, skladne s slovensko zakonodajo in direktivami EU, veseli pa se sodelovanja z vsemi uporabniki varovanih del iz repertoarja IPF tudi v bodoče.




IPF ponovno v ugledni družbi najboljših letnih poročil 2017

Datum: 04. 12. 2018

Časnik Finance, kot organizator, je letos že 19. leto zapored podelil nagrade najboljšim letnim poročilom. Ocenjevala in točkovala jih je strokovna komisija. V ospredju nagrajencev so nefinančno poročanje, timska priprava poročila in prizadevanje za mednarodno prepoznavnost njihovih letnih poročil.

Najboljše letno poročilo med subjekti javnega interesa ima Petrol, med velikimi družbami Eles, med srednjimi oziroma malimi družbami Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec ter med drugimi organizacijami AIPA.

Foto: Aleš Beno

Po dveh zaporednih zmagovalnih letih na tem natečaju v kategoriji 'druge organizacije', smo IPF ponovno v družbi uglednih slovenskih podjetij na tretjem mestu, sicer pa je to skupno že četrta nagrada IPF.

'Ne glede na vrsto družbe ali organizacije mora vsako letno poročilo po zakonu o gospodarskih družbah oziroma dobri praksi imeti uvodni del, poslovno poročilo (analiza poslovanja, tveganja, trajnostni razvoj), računovodsko poročilo in komunikacijske značilnosti. Vse to smo ocenjevali in upoštevali, da je obseg omenjenih vsebin oziroma vidikov odvisen od zahtevnosti zakonodaje, interesnih skupin, finančnih in kadrovskih virov. Člani komisije poudarjamo, katere so bile prednosti in kje so možnosti za izboljšanje letnih poročil na omenjenih področjih ocenjevanja,' so med drugim povedali člani strokovne komisije Sanja Savič, Kristijan Hvala, Lucija Glavič, Andreja Bajuk Mušič, Urša Manček in Tatjana Horvat.

 

 




Zloženka NUK: Kaj je še treba vedeti ob izdaji glasbenega albuma

Datum: 03. 12. 2018

Ali ste vedeli, da je poleg prijave SAZAS-u in IPF-u potrebno vsako novo izdajo posredovati tudi NUK-u?

Narodna in univerzitetna knjižnica – NUK je izdala zgibanko s pojasnili 'Kaj je še treba vedeti ob izdaji glasbenega albuma na fizičnem nosilcu ali na spletu'.

NUK sicer zbira vse, kar je objavljeno v Sloveniji in hrani obsežno zbirko glasbenih del. Glasbeni založnik ali samozaložnik je dolžan oddati NUK štiri izvode izdanega fizičnega albuma v 15. dneh po izdaji. Glasbeni album, objavljen na spletu, pa je potrebno oddati na portalu za varno arhiviranje SVAROG pri NUK.

 

 

Kaj je kolofon, čemu služi obvezni izvod publikacij, skratka, več informacij in kontaktnih podatkov dobite v zloženki.

Avtor fotografije: Branko Cvetkovič




Raziskava Mediane o pomenu glasbe v javnih poslovnih prostorih

Datum: 28. 11. 2018

V naših življenjih je bolj malo res močnih stalnic. A glasba spada mednje.

Dejansko nas spremlja na vsakem koraku, hote ali zgolj slučajno. Z nami je v najpomembnejših trenutkih naših življenj ali le kot vezno ozadje skozi navaden dan. V nas lahko prebudi najmočnejše občutke ali pa nam le obarva okolje.

Pomen glasbe je velik in včasih se tega niti ne zavedamo. V določenih kriznih obdobjih nam dejansko pomaga obvladovati situacijo in blažiti stres.

Pomen glasbe pa je vse bolj prisoten tudi v poslovnih izračunih.

Delodajalci se vse bolj zavedajo, da glasba motivira zaposlene, dviguje njihov potencial in nasploh izboljša vzdušje v delovnem kolektivu.

Dejstvo je, da glasba nasploh izboljšuje produktivnost.

Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana d.o.o., je letos septembra opravil raziskavo o pomenu glasbe v javnih poslovnih prostorih. Anketirali so splošno populacijo v vseh starostnih kategorijah po vseh slovenskih regijah, v gostinskih lokalih, trgovinah, frizerskih salonih, plesnih šolah in drugje.

Štiri petine anketirancev glasbo posluša vsak dan in le 2 % vprašanih pravi, da je sploh ne posluša.

Nasploh se je glasba izkazala za zelo pomemben element pri obisku pri vseh vrstah lokacij, v največji meri seveda diskotek in nočnih klubov, prav tako pa tudi povsod drugje: v fitnes centrih, kavarnah, dnevnih barih, restavracijah, trgovinah, frizerskih salonih …

Takih, ki bi izrazili prav posebno željo, da glasbe ob obisku teh lokacij ne bi slišali, je bilo namreč manj kot 1,1 %.

O zelo velikem vplivu glasbe na obiskanost diskoteke ali nočnega kluba je prepričanih 70 % vprašanih, prav tako menijo tudi o vplivu na obiskanost za fitnes studie, kavarne, bare, restavracije in drugo.

Če rečemo drugače: v primeru, da bi vprašani lahko obiskali dve primerljivi lokaciji, ki se med seboj razlikujeta le po predvajanju glasbe, bi le zelo zelo redki raje obiskali lokacijo, kjer glasbe ne bi  bilo.

Prav tako pa so lastniki poslovnih prostorov sami potrdili, da glasba zelo vpliva na obisk gostov ali strank, ne glede na to, ali gre za kavarno ali frizerski salon. Mnenja so tudi, da pri vzpostavljanju vzdušja med gosti velik pomen nosi prav glasba.




Poslušalnica z namenom promoviranja legalne uporabe glasbe

Datum: 19. 11. 2018

V avli ministrstva za kulturo so v začetku meseca pričeli s predvajanjem glasbe v glasbeni poslušalnici, kot so poimenovali prostor, s katerim želijo omogočiti javno dostopnost arhiviranih kakovostnih slovenskih glasbenih del in promovirati legalno uporabo glasbe.


V sodelovanju z Radiem Slovenija in glasbeno-informacijskim centrom SIGIC so pripravili izbor kakovostne slovenske glasbe in evropskih klasikov v izvedbi slovenskih orkestrov, komornih ansamblov, solistov in dirigentov.
Glasbeni izbor je tako v žanrskem kot časovnem smislu obsežen. Na voljo so tako posnetki iz antologij, npr. operne – Zlitje stoletij, antologije Klasika, dela lani preminulega violinista Dejana Bravničarja –, kot tudi najnovejši posnetki, zajeti denimo z albumov skladateljice Nine Šenk in slovenskih zborov. Kot je na uradni otvoritvi poslušalnice poudarila Mojca Menart, vodja založniške dejavnosti ZKP RTV Slovenija, ki je poskrbela za glasbeni izbor, "projekt predstavlja majhen korak za ministrstvo in velikega za Slovenijo".


Pavel Mihelčič, predsednik nadzornega odbora Združenja SAZAS je menil, da Slovenci premalo spoštujemo svojo glasbo in poudaril, da je le-ta razkošje, ki so ga nekoč znali plačati, danes pa, ker je na razpolago vsem, do nje nimamo več pravega odnosa.


Direktor IPF-a, Viljem Marjan Hribar, je povedal, da raziskava Organizacije za zaščito avtorskih pravic in protipiratstvo MUSO za leto 2017 Slovenijo po številu obiskov piratskih spletnih strani z glasbenimi vsebinami uvršča na sam vrh med državami sveta. V letu 2017 se iz Slovenije beleži več kot 42 mio nelegalnih obiskov samo v glasbenem sektorju! Pri tem je treba povedati, da en nelegalni obisk pomeni vsaj 30 minut neprekinjenega pretakanja vsebin. Če si predstavljate, da ena skladba v mp3 formatu predstavlja datoteko velikosti 3 mb, je moč v tem času s povprečno hitrostjo interneta prenesti kar 2700 glasbenih posnetkov, s čimer se povzroča nenadomestljiva škoda ustvarjalcem in vsem udeležencem t.i. kreativne industrije.


Internetno piratstvo je najbolj razširjeno piratstvo, ob tem pa se veliko ljudi niti ne zaveda, da počnejo karkoli nezakonitega. Kljub temu, da naši zakoni niso bistveno drugačni od drugih evropskih držav, pa se v Sloveniji zaščita varovanih del s strani pristojnih organov ne izvaja, kar ljudem daje še dodatne možnosti pri nelegalnem prisvajanju ustvarjenih del.


Navsezadnje pa je stvar povsem preprosta, tako kot si ne moreš samovoljno prilastiti tuje stvari npr. avtomobila, stanovanja, nakita, si tudi ne moreš prilastiti npr. tujega diplomskega dela, knjige, slike, izuma, ali česarkoli avtorskega in nato odplačno ali neodplačno ponujati naprej. Isto velja za vsako glasbeno delo.


Glede na to, da se na vsak ukrep, ki poskuša zajeziti piratstvo nemudoma najdejo nove rešitve piratiziranja, gre torej bistveno bolj za preskok v glavi, v našem razmišljanju, kot zgolj v poskusih gašenja novih požarov. In prav v tem bi morala bit združena naloga vseh, ki se ukvarjajo z glasbenimi in drugimi avtorskimi vsebinami.


Represivni ukrepi zoper kršitelje avtorske zakonodaje pravzaprav niso bistveni. Bistveno je, da se vzpostavi stanje družbene zavesti, ki bo spoštovala tuje kreativno delo, ker bomo samo tako lahko vzpodbujali nove kulturne stvaritve in ohranili kreativno slovensko kulturno dediščino, je še poudaril Hribar.


Foto: Ministrstvo za kulturo