2018




Spoštovani imetniki pravic, zaključujemo z obdelavo podatkov za izvedbo delitve za leto 2017

Datum: 16. 07. 2018

Zaključujemo obdelavo za delitev zbranih nadomestil za leto 2017 in za končno delitev za leto 2012 tako za izvajalce kot za proizvajalce fonogramov. 
Ker želimo v čim krajšem času po izvedeni delitvi razdeljena nadomestila tudi izplačati, je pomembno, da imamo v svojih evidencah točne podatke, ki so potrebni za nakazilo. 
Zato prosimo vse, ki tega še niste storili, da na spletnem portalu ADMISS preverite svoje podatke, ki so nujno potrebni za nakazilo:

• osebno ime in prebivališče oz. firmo in sedež 
• davčno številko
• naziv banke in številko bančnega računa
• rezidentstvo

Podatke za nakazilo nujno preverite tudi na finančnem obvestilu, katerega boste v prihodnjih dneh prejeli po navadni ali e-pošti.

Morebitne spremembe podatkov čim prej sporočite na e-naslov upravicenci@ipf.si.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 01 52 72 932.
Vaš IPF, k.o.




Miti in resnice o 13. členu Direktive Evropskega parlamenta in sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

Datum: 03. 07. 2018

Ljudje še nikoli v preteklosti nismo uživali v glasbi do take mere, kot to počnemo dandanes, ko je glasba vseh časov na dosegu naših prstov. Mladi umetniki raziskujejo meje vseh žanrov, medtem ko njihovi zvesti ljubitelji to izkušnjo delijo na spletu, na koncertih in na festivalih. Ta glasbeni mozaik je playlista našim ljubeznim in izgubam, našim protestom in zabavam, zaradi česar je izjemno dragocen.

V letu 2018 Evropska unija snuje novo zakonodajo na področju avtorskega prava in zaradi pomembnosti tega področja, je pomembno, da zakone napiše dobro za vse strani. 5. julija bo Evropski parlament glasoval o bistvenih določilih nove zakonodaje. Ob tem smo priča masivni kampanji dezinformiranja s strani spletnih velikanov, kot je Google, ki že leta vpliva na akademske kroge, zdaj pa so ga zasačili pri manipuliranju novinarjev. Poleg Googla se pojavljajo tudi druga tehnološka podjetja, ki jim predlagana nova pravila ne dišijo. Parlamentarci pričajo o ovirah pri delu, saj so njihovi poštni predali zasuti z neželeno propagandno pošto, ki jo pošiljajo roboti na njihove naslove.

Svoboda in poštenost bi morali biti glavni vodili. Svoboda ustvarjalcev, da ustvarjajo in objavljajo svoja dela, ter pošteno plačilo za svoje delo. Na drugi strani pa svoboda ljubiteljev glasbe, da raziskujejo glasbeni trg, dostopajo do njega na način, ki jim ustreza, in za ceno, ki jim ustreza. Na žalost pa vsi ne želijo igrati po teh pravilih.

Danes neka spletna storitev, ki za ponujanje glasbe zaračunava naročnino, za vse pravice imetnikom plača približno 16 EUR na leto. Ta znesek je namenjen ustvarjalcem in njihovim podpornikom. Podobne storitve, ki nimajo urejenih vseh dovoljenj, plačajo manj kot 1 EUR na leto in na ta način izčrpavajo trg, onemogočajo ustvarjalcem razvoj njihovega talenta in rast mladih upov. Za ta slednji primer se je že uvlejeavil izraz “value gap (vrednostna vrzel)”. Tehnološki velikani gladko skomignejo z rameni in zabrusijo “vzemi ali pusti” – v takem modelu smo na slabšem vsi. Individualni ustvarjalci so prešibki, da bi se lahko enakovredno pogajali za to, kar jim pripada.

EU lahko s sprejemom primerne zakonodaje poskrbi, da se področje uredi v korist vseh in da imajo ustvarjalci boljše pogoje za pogajanja s podjetji, ki njihovo glasbo ponujajo na spletu.

S tem v zvezi pa se pojavlja množica dezinformacij, ki jih propagirajo tehnološki velikani – taisti velikani, ki zbirajo, obdelujejo in izkoriščajo vse informacije, ki jih uporabniki spleta dajemo na splet, taisti velikani, ki služijo s tujimi vsebinami, manipulirajo z javnim mnenjem in se izogibajo plačevanju davkov. Ker bi jih nova pravila udarila po žepu, saj bi morali ustvarjalcem končno plačati pošteno ceno za glasbo, ki jo sedaj uporabljajo praktično zastonj, so sprožili proti-kampanjo in jo zavili v celofan pod izrazom “cenzura interneta”.

Če Evropa želi še naprej cvetoč in raznolik glasbeni trg, mora poskrbeti, da so ustvarjalci primerno nagrajeni za svoje delo, uporabnikom pa je glasba še naprej na voljo po vseh modernih kanalih. Ali ni to pošteno?

Ker se čas glasovanja v evropskem parlamentu o direktivi približuje (5. julij 2018), želimo spomniti na nekaj ključnih krivic, ki bodo s sprejemom direktive končno pozabljene. Glavni izziv, ki ga bo nova evropska direktiva uredila, je torej t. i. value gap. Platforme, ki ponujajo od uporabnikov naložene vsebine (User Uploaded Content – UUC), se namreč izgovarjajo, da za vsebine niso odgovorne in tako za npr. glasbo ne želijo plačevati primernih nadomestil, kot jih morajo za predvajanje avtorsko zaščitenih del plačevati radijske in televizijske postaje, lokali, koncertni organizatorji, kabelski operaterji, in pa seveda spletni ponudniki glasbe, kot so npr. iTunes, Deezer … Direktiva, o kateri bodo glasovali poslanci v Evropskem parlamentu, bo dokončno uredila to področje in popravila nesorazmerno nizke zneske, ki jih prejemajo glasbeniki za uporabo glasbe na UCC platformah.

 

13. člen nove direktive so podprla tudi vsa slovenska združenja, ki zastopajo kreativno industrijo. Napore glasbenikov za sprejetje nove direktive so podprla tudi domala vsa evropska združenja kreativne industrije in ugledni strokovnjaki z glasbenega področja. Med podporniki direktive najdemo mnoga svetovna glasbena imena, kot so: Coldplay, Bryan Adam, U2, Maroon5, Katy Perry, Taylor Swift, Abba, Paul McCartney, Elton John …

In koliko nadomestil prejmejo glasbeniki za uporabo del, ki se znajdejo na platformah, kamor uporabniki sami nalagajo vsebine? Po podatkih IFPI (Svetovno združenje fonogramske industrije) so platforme, ki spoštujejo pravice in so imele v letu 2015 68 milijonov uporabnikov, za uporabo avtorsko zaščitenih del v tem letu plačale 1,8 milijarde evrov, odprte platforme z 1 milijardo uporabnikov pa le 571 milijonov evrov. Spotify je tako v letu 2015 na uporabnika ustvaril 16 evrov, namenjenih imetnikom pravic, medtem ko YouTube le 1 evro. Si predstavljate, koliko novih skladb in albumov bi lahko s poštenim plačilom YouTuba nastalo pri največkrat predvajanih slovenskih izvajalcih na tej platformi?

Direktiva nikakor ne bo vplivala na uporabnike storitev, niti ne bo vplivala na storitve, ki na podlagi vsebin, ki jih razširjajo, ne kujejo velikih dobičkov. Prav tako ni namen omejiti razpoložljivosti ustvarjalnih vsebin na spletu. Pravzaprav je avtorjem vsebin v interesu, da so njihova dela na voljo uporabnikom po vsem svetu. Zakonodaja pa mora poskrbeti, da se bo to dogajalo na poštenem trgu in da bodo imeli varnejšo finančno prihodnost.

 

 

V nadaljevanju navajamo še nekaj resnic in mitov o 13. členu Direktive Evropskega parlamenta in sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

 

Člen 13 predlagane Direktive o avtorskih pravicah naj bi:

  • neselektivno filtriral podatke na internetu;
  • kršil zasebnost in temeljne pravice potrošnikov;
  • v primeru nezakonitega umika vsebin, uporabniki ne bi imeli pravice do pritožb;
  • uničil meme, hibridne spletne aplikacije itd.

TAKŠNE TRDITVE SO JASNO NAPAČNE.

ZAKAJ?

Člen 13

  • določa pravno gotovost in ustvarja pošten trg, ki evropskim prvakom omogoča rast in razvoj;
  • zagotavlja, da so vsi imetniki pravic ustrezno nagrajeni za svoje delo in vloženi trud;
  • velja za ozko usmerjene platforme, ki razširjajo avtorska dela;
  • zavezuje takšne platforme, da sprejmejo »ustrezne in sorazmerne« ukrepe, ki preprečujejo kršitve brez obvezne uporabe kakršne koli posebne tehnologije in
  • vsebuje direktne in izrecne varovalke, ki varujejo zakonite pravice uporabnikov.

 

»Člen 13 bo neselektivno filtriral podatke na internetu.«

To NE DRŽI.

 

Člen 13 ne bo veljal za internet na splošno. Velja samo za storitve, ki vsebujejo vsebine, naložene s strani uporabnikov, na primer z optimizacijo predstavitve avtorskih del (člen 2). V besedilu je izrecno navedeno, da ukrepi ne veljajo za:

  • storitve, ki zajemajo »neprofitne spletne enciklopedije« (npr. Wikipedia);
  • »ponudnike storitev v oblaku za osebno uporabo, ki ne zagotavljajo dostopa do javnosti« (npr. Dropbox);
  • platforme za razvoj odprtega programja;
  • »spletne trgovine, katerih glavna dejavnost je spletna prodaja na drobno« (npr. eBay);
  • »repozitorije izobraževalnih ali znanstvenih del«;
  • storitve, »v okviru katerih zaščitena avtorska dela ali druga zaščitena dela naložijo imetniki pravic«;

Ozko usmerjena skupina platform, za katere bo veljala zakonodaja, bi morala vzpostaviti ukrepe v sodelovanju z imetniki pravic.

Ukrepi bi se nanašali samo na aktivne platforme, ki razširjajo zaščitene avtorske vsebine. Narava takšnih posebnih avtorsko zaščitenih vsebin se bo ugotavljala na podlagi relevantnih podatkov, ki jih platformam zagotovijo imetniki pravic. Platforme bi morale uvesti ustrezne in sorazmerne ukrepe ter na pregleden način prikazati, kako izvajajo takšne ukrepe.

Člen 13 potrjuje, da »se ne predpišejo splošne obveznosti za nadzor podatkov.” To je v skladu z Direktivo o elektronskem poslovanju, ki prepoveduje splošen nadzor, dovoljuje pa “nadzor v posebnih primerih” (uvodno določilo 47) in od ponudnikov storitev, ki hranijo podatke, zahteva, da postopajo s skrbnostjo (uvodno določilo 48). Po členu 13 ni treba uporabljati nobene posebne tehnologije, ampak storitvam, ki zajemajo vsebine, naložene s strani uporabnikov, nalaga, da sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe, ki preprečujejo kršitve; takšni ukrepi lahko, vendar ne nujno, vključujejo uporabo tehnologij, kot je npr. tehnologija za samodejno prepoznavanje vsebine.

 

»Člen 13 bo kršil zasebnost in temeljen pravice potrošnikov.«

To NE DRŽI.

 

Člen 13 ne zahteva ugotavljanja istovetnosti posameznih uporabnikov ali obdelave njihovih osebnih podatkov. V skladu s členom 13 morajo platforme »sprejeti sorazmerne preventivne ukrepe in vzpostaviti ravnovesje med temeljnimi pravicami uporabnikov in imetnikov pravic.«

 

»Člen 13 bo uničil meme, hibridne spletne aplikacije itd.«

To NE DRŽI.

 

Predlog ne spreminja pravil, ki veljajo za meme, hibridne spletne aplikacije itd., kar pomeni, da uživajo status izjeme glede avtorskih pravic. Člen 13.2 uporabnikom zagotavlja izrecno zaščito pred »omejitvami pri uveljavljanju izjem glede avtorskih pravic«. Prav tako je v členu 13.1 izrecno navedeno, da morajo vsa »dela in predmeti, ki ne kršijo avtorskih pravic, ostati še naprej na voljo.«

 

»V primeru nezakonitega umika vsebine uporabniki po členu 13 ne bodo imeli pravice do pritožbe«

To NE DRŽI.

 

Člen 13 vsebuje jasna in obsežna določila glede pritožb in mehanizma odškodnine.

 

Proti členu 13 usmerjena kampanja

Člani Evropskega parlamenta včasih prejmejo tudi več tisoč e-sporočil na dan in številne telefonske klice od ljudi, ki vztrajajo pri tem, da je treba člen 13 izbrisati.

Kampanjo »volivcev«, ki prek e-pošte in telefonskih klicev zahtevajo izbris členov 11 in 13, v glavnem usmerja tako imenovana kampanja platforme CREATE.REFRESH – gre za kampanjo, ki jo usmerjajo in financirajo tehnološka podjetja (v glavnem C4C in Google) z namenom pridobiti ljudi, da bi lobirali proti Direktivi o avtorskih pravicah. Posameznike prosijo, da kopirajo in prepošljejo e-sporočila ter kličejo poslance Evropskega parlamenta in ponavljajo mantro »izbrišite člen 13; uničil bo internet.«

Citat z njihove strani: »Če ste avtor, lahko dobite plačilo za to, da pomagate ustaviti te načrte: v okviru projekta Create ● Refresh so na voljo subvencije za ustvarjanje vsebin, ki pomagajo ozaveščati.« Nedvomno gre za lobiranje od zunaj, brez vsake podlage, ki je zelo sumljivo.

Pred kratkim so potekala srečanja za usklajevanje z namenom, da bi se dogovorili glede pošiljanja takšne neželene e-pošte, pred plenarnim zasedanjem parlamenta pa jih načrtujejo še več. Treba je razumeti, za kaj gre pri tej kampanji in z njo povezanimi klici in e-sporočili.

  1. Obstajajo številne druge spletne strani kot npr. »Rešite internet«. Te financirajo družbe kot npr. C4C in CDT, ki jih financirajo štirje tehnološki velikani (GAFA – Google, Apple, Facebook in Amazon).
  1. Na strani tistih, ki zagovarjajo izbris člena 13, ker naj bi povzročil uničenje interneta, so tudi: EDIMa, Communia, Kennisland; javno znano je, da so vsa združenja interesne skupine tehnološkega sektorja.
  1. V zadnjih tednih je bilo objavljeno poročilo z naslovom »Vpliv pooblastila za filtriranje vsebin na ponudnike spletnih storitev.« Poročilo, ki je bilo poslano poslancem Evropskega parlamenta, zahteva izbris člena 13, prav tako pa je v njem navedeno, da bo priznavanje vsebin uničilo internet. Poročilo je financiral izključno Google.



Največkrat predvajana slovenska skladba na radijskih programih v letu 2017: BQL – HEART OF GOLD

Datum: 20. 06. 2018

Največkrat predvajana slovenska skladba na radijskih programih je po lestvici IPF skladba Heart of Gold dueta BQL. Skupno je pristala na drugem mestu, takoj za lansko globalno uspešnico Shape of You Eda Sheerana. Med dvajseterico največkrat predvajanih skladb je bilo v letu 2017 5 slovenskih, v letu 2016 jih je bilo 6. Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je bilo 19 slovenskih, kar je manj kot v letu 2016, ko jih je bilo 27. Radijski programi so v letu 2017 sicer predvajali skupno 32,60 % slovenske glasbe in 67,40 % tuje. V letu 2016 je bilo slovenske glasbe 38,2 %, v letu 2015 pa 42,78 %.

IPF vsako leto po prejemu sporedov radijskih programov pripravi analizo predvajane glasbe in trendov. Lestvica največkrat predvajanih skladb na radijskih programih je že osem let stalnica spremljanja trendov v predvajanju glasbe na slovenskih radijskih programih: »Leto 2017 je prineslo 190.606 predvajanj različnih skladb na slovenskih radiih, kar kaže na večjo pestrost kot v letu 2016, ko smo zabeležili 185.848 različnih skladb,« je povedal direktor IPF, k.o., Viljem Marjan Hribar.

Manj slovenskih med TOP 100
Največkrat predvajana skladba v letu 2017 na slovenskih radijskih programih je bila Shape of You svetovne glasbene zvezde Eda Sheerana. Največkrat predvajana slovenska skladba Heart of Gold – BQL, ki je nastala pod okriljem založb Raay Music/Nika Records je pristala tik za njo, na drugem mestu. Največkrat predvajano skladbo Eda Sheerana je sicer predvajalo 42 različnih radijskih programov, največkrat predvajano slovensko skladbo Heart of Gold pa 40. BQL ima sicer med prvo stoterico še eno svojo skladbo (Muza, 45. mesto) in en duet (It`s Complicated – Maraaya feat. BQL, 63. mesto). Največkrat predvajana skladba leta 2016 To mi je všeč Nine Pušlar je na 32. mestu, največkrat predvajana slovenska skladba leta 2015 Maraaya – Here for You pa je na 95. mestu. »Med Top 100 skladbami je bilo lani le 19 slovenskih, kar je bistveno manj kot v letu 2016, ko smo jih našteli 27, v letu 2015 jih je bilo 23,« razlaga direktor IPF, k.o., Viljem Marjan Hribar in poudarja, da se je zmanjšal tudi trend predvajanja slovenske glasbe, saj so radijski programi v letu 2017 predvajali skupno 32,60 % slovenske glasbe in 67,40 % tuje. V letu 2016 je bilo slovenske glasbe 38,2 %, v letu 2015 pa 42,78 %.

Trendi so …
Trendi kažejo, da slovenski radijski programi predvajajo več novejše glasbe: »V letu 2016 je bilo skladb s to letnico med prvimi 20 skladbami sedem, v letu 2017 jih je bilo deset. Ugotovili smo tudi, da radii ožajo svoj glasbeni izbor, saj je radijski program z najmanj različnimi izvedbami v letu 2017 predvajal 570 različnih skladb (v letu 2016 1019 različnih skladb), med tem ko je tisti z največ glasbene pestrosti v letu 2017 predvajal 30.962 različnih skladb (v letu 2016 33.134 različnih skladb),« še dodaja direktor IPF, k.o., Viljem Marjan Hribar.

Največkrat predvajane slovenske skladbe na radijskih programih: 
2016: Nina Pušlar – To mi je všeč (skupno 1. mesto)
2015: Maraaya – Here for you
2014: Tinkara Kovač – Spet
2013: Alya – Zlaži se mi
2012: Muff – Naj sije v očeh
2011: Tabu – Poljubljena (skupno 1. mesto)
2010: Nina Pušlar – Slečeno srce

 

 

Rok iz dueta BQL je prevzel nagrado tudi v imenu svojega brata.



Nagrado za proizvajalca fonograma največkrat predvajane slovenske skladbe je prevzela Sara Martinovič Zevnik iz založbe Nika.

Viljem Hribar

Direktor IPF, k.o., Viljem Marjan Hribar je predstavil trende v predvajanju glasbe na radijskih programih v letu 2017.

 

Lestvica Največkrat predvajanih skladb na radijskih programih v letu 2017

Lestvica Največkrat predvajanih slovenskih skladb na radijskih programih v letu 2017




Bliža se obračun – upravičenci, preverite svoje podatke!

Datum: 18. 06. 2018

Na IPF, k.o. bomo v kratkem izvedli obračun zbranih nadomestil za leto 2017 in končni poračun za leto 2012 za izvajalce in proizvajalce fonogramov. Za pravilno in pravočasno izplačilo je nujno, da pregledate svoje podatke za nakazilo (podatki so dostopni v sistemu ADMISS).

V ADMISS-u prosimo preverite:

  • osebne podatke,
  • naziv banke in številko svojega računa,
  • ali imate status, preko katerega lahko izdate račun,
  • ali imate pravilno označeno rezidentstvo.

Le z osveženimi podatki bodo lahko vaša nadomestila prispela pravočasno.

Morebitne spremembe podatkov čim prej sporočite na e-naslov upravicenci@ipf.si. Za morebitne dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 01 52 72 932.




VABILO: Okrogla miza Dobre zgodbe iz slovenske glasbe, Največkrat predvajana skladba na radijskih programih in podelitev nagrad ZLATA PIŠČAL

Datum: 13. 06. 2018

Spoštovani!
Akademija Zlata piščal je pripravila aktualen odsev domače glasbene ustvarjalnosti v preteklem letu, zato vas vabimo, da se nam pridružite na četrti podelitvi zlatih piščali v kategorijah skladba leta, album leta, izvajalec leta, novinec leta in za življenjsko delo.
Nagrade bodo podelili prejemniki zlatih piščali za leto 2016!

Pred podelitvijo vas vabimo na okroglo mizo Dobre zgodbe iz slovenske glasbe, na kateri bodo svoje izkušnje izkušnje iz kariere predstavili nekdanji prejemniki nagrad zlata piščal.

Pričakujemo vas v
TOREK, 19. junija 2018, od 17. ure v Austria Trend hotelu v Ljubljani.

Prijave sprejemamo TUKAJ.


Udeležba je za registrirane udeležence BREZPLAČNA, z njo vas čaka tudi brezplačna pogostitev.

Vabilo ni prenosljivo.



Program srečanja
17:00 Okrogla miza: Dobre zgodbe iz slovenske glasbe
18:15 Podelitev nagrade za največkrat predvajano skladbo na radijskih programih - IPF
19:00 Podelitev nagrad zlata piščal & tradicionalni jam session z zasedbo Krajnci in gosti.


S kolegialnimi pozdravi!

Boštjan Dermol,
društvo Zlata piščal

mag. Andrej Sraka,
društvo Zlata Piščal