2019




Konferenca članic SCAPR v Mokricah

Datum: 24. 04. 2019

Prejšnji teden je v lepem ambientu Golf hotela Grad Mokrice potekalo poslovno druženje nekaterih držav članic SCAPR (The Societies Council fort he Collective Management of Performers Rights), krovne organizacije kolektivnih izvajalskih organizacij.

 

 

Predstavniki Hrvaške, Srbije, Makedonije in Slovenije, pri nas organizaciji IPF k.o. in AIPA k.o., so imeli tako možnost, da se pogovorijo o aktualnih temah, problemih in predvsem možnostih za reševanje le-teh.

Vsaka država ima svoje težave in pomoč tistih, ki so s tem že opravili, pride prav. Zato je združenje SCAPR pomembno, predvsem kadar gre za pravna vprašanja. Članstvo je pogojeno s strogim pregledom poročil.

 

 

Glavni namen je seveda uspešna mednarodna izmenjava nadomestil izvajalcem. Sistem bo učinkovit predvsem po zaslugi projekta VRDB2, izjemno učinkovite baze, enotnega registra izvedb v vseh državah članicah, ki je v zadnji fazi nastajanja. S pomočjo tega bo prvič narejena skupna izmenjava med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Minula konferenca je tako služila tudi predstavitvi tehničnih vidikov in terminskemu usklajevanju.




Direktiva o avtorskih pravicah je potrjena!

Datum: 26. 03. 2019

Vir: 24ur.com

Evropski poslanci so na današnjem glasovanju na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 348 glasovi za in 274 proti podprli direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Poročevalec Axel Voss (EPP) je evropske poslance pozval, naj podprejo direktivo in s tem zagotovijo boljše razmerje med platformami in imetniki avtorskih pravic. Po njegovi oceni je nova zakonodaja korak v pravo smer na področju pravic avtorjev, digitalnega sveta in svobode izražanja.

V bran direktivi je stopila tudi evropska komisarka za digitalno ekonomijo in družbo Marija Gabriel, ki je ocenila, da omogoča skupen cilj posodobitve avtorskih pravic v 21. stoletju. Dejala je, da bo zakonodaja okrepila pogajalsko stališče ustvarjalcev, da dobijo pravično povračilo za svoje delo.

Celoten članek preberite tukaj:




Odprt internet - brez cenzure, a s poštenim plačilom

Datum: 25. 03. 2019

V imenu velike večine, ki se pri nas na kakršenkoli način ukvarjajo z glasbeno industrijo, smo v prejšnjem tednu na slovenske poslance v Evropskem parlamentu naslovili dopis:

 

Spoštovani poslanci v Evropskem parlamentu,

s široko podporo vseh v slovenski glasbeni industriji – avtorjev, izvajalcev, izdajateljev ter drugih ustvarjalcev in umetnikov – vam sporočamo, da želimo odprt in pošten internet!

Vsi namreč živimo v središču digitalne revolucije, ki jo želimo sooblikovati, ne pa preprečiti. Vendar ne na škodo avtorjev in drugih ustvarjalcev, ki morajo biti za svoje delo pravično plačani. Zato internet potrebuje dobra pravila, saj brez njih ni svobode, le kaos. Brez jasnih pravil bodo prevladali le najmočnejši na škodo najšibkejših, kot se to dogaja v primeru internetnih velikanov. Nismo tehnofobi, želimo pa dobro in pošteno upravljanje pravic v digitalnem svetu.

Zakonodaja o avtorski pravici mora biti prilagojena današnjemu digitalnemu svetu, nikakor ne sme biti oslabljena ali ukinjena. Že zelo dolgo namreč pravila igre na spletu oblikujejo ameriški tehnološki velikani, ki v svojih »kritikah« streljajo z miti in drugo ‘težko municijo’ in tako zastrupljajo kakršnokoli tvorno razpravo: izdajatelje označujejo kot izkoriščevalce, avtorje kot žrtve, ki jih zlorabljajo kolektivne organizacije, uveljavljanje avtorske pravice na spletu pa imenujejo kar cenzura ...

Veliki tehnološki monopolisti izpostavljajo nezmožnost priprave ustreznih filtrov za upravljanje pravic. Vendar Google in Facebook take filtre uporabljata že dolga leta. Filtrirajo in celo za lastne statistike zbirajo ne le - kot je bilo predvideno - nezakonite vsebine (npr. pornografsko ali teroristično vsebino), temveč tudi popolnoma zakonito vsebino. Hkrati velike platforme trenutno služijo svoj denar tudi tako, da omogočajo dostop do vsebin tretjih oseb in jih oglašujejo, ne da bi poplačali vloženo delo ustvarjalcev teh vsebin - avtorjev, izvajalcev, izdajateljev ... Vse to počnejo samovoljno in brez ureditve, ki bi veljala za vse. Z novo »copyright direktivo« pa se bo to uredilo.

 

Pred vami je v teh dneh torej predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Pomagala bo zagotoviti, da bodo umetniki, tekstopisci in drugi imetniki avtorskih pravic pravično nagrajeni, ko bodo njihove stvaritve objavljene na spletu, hkrati pa bo ustvarjalcem in izdajateljem omogočila, da bodo še naprej vlagali v razvoj novih talentov.

Javno najbolj izpostavljeni Člen 13 ureja način licenciranja za velike digitalne platforme, katerih glavni namen je monetizacija velikih količin avtorsko zaščitenih vsebin, tako da so na voljo širši javnosti. Te morajo po predlogu direktive ustvarjalcem plačati pravično in razumno plačilo s pridobitvijo licenc za globalni repertoar. Le to je namen Člena 13.

 

Številne druge izjeme in uredbe ustvarjajo več pravne varnosti tudi za vse uporabnike:

  • uporabniki so pravno varni, ni več pisnih opozoril o naloženi vsebini
  • izjeme za citat, parodijo, pastiche so usklajene po vsej Evropi - memi so varni!
  • izvzeti so 'kurirji' (npr. WhatsApp), spletne enciklopedije (npr. Wikipedija), storitve v oblaku (npr. Dropbox), spletne tržnice (npr. eBay), portali za zmenke (npr. Tinder) ter forumi za razprave
  • licence 'Creative Commons' so strogo določene

 

Druge prednosti reforme:

  • novinarji dobijo nadomestilo z varstvom tiskovnih publikacij v zvezi s spletnimi uporabniki (Člen 11)
  • avtorji so v boljšem položaju v odnosu do izdajateljev (Členi 14-16)
  • avtorji in izdajatelji so del iste vrednostne verige in si delijo prihodke (Člen 12)

 

Zavzemamo se torej za transparentno in učinkovito zakonodajo. Evropski zakonodajalci že vrsto let razpravljajo o tej temi s številnimi zainteresiranimi stranmi in so dosegli utemeljene kompromise.

 

Spoštovani poslanci v Evropskem parlamentu, slovenska glasbena industrija vas poziva, da na prihajajočem zasedanju Evropskega parlamenta podprete predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu in tako evropskim glasbenikom omogočite razvoj njihove ustvarjalnosti!

 

Podpiramo internet brez cenzure, a s poštenim plačilom!

 

 

 

IPF, k.o.

 

SINDIKAT GLOSA SKG - SINDIKALNA KONFERENCA GLASBENIKOV

 

SiPA, združenje za zaščito interesov glasbenih založnikov-gospodarsko interesno združenje

 

ZDRUŽENJE FONOGRAMSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE

 

ZDRUŽENJE IMETNIKOV PRAVIC SLOVENIJE - ZIP

 

ZVEZA SINDIKATOV VSEH GLASBENIKOV SLOVENIJE

 

 




O avtorskih pravicah v digitalnem okolju

Datum: 28. 02. 2019

Urad RS za intelektualno lastnino organizira seminar z naslovom Avtorska pravica v digitalnem okolju, ki se bo v torek, 12. marca med 9. do 17. uro odvijal v Zlati dvorani Pravne fakultete v Ljubljani.

Seminar, ki ga organizira Urad RS za intelektualno lastnino, je namenjen avtorjem in imetnikom avtorskih pravic ter vsem, ki se z avtorskimi pravicami srečujejo pri svojem delu. Urad seminar organizira v sodelovanju s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO) in Pravno fakulteto v Ljubljani.

Udeležba je brezplačna. Prijave za udeležbo na seminarju so obvezne in jih sprejemajo do zapolnitve prostih mest oziroma do torka, 5. marca 2019, na elektronski naslov: sipo@uil-sipo.si

Program:

9.00 - 9.30 . . . . . . . Registracija

9.30 - 10.00 . . . . . . . Pozdravna nagovora: Vojko Toman, direktor Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Ljubljana in Ryszard Frelek, Sekcija za centralno evropske, baltske in mediteranske države, Oddelek za razvite države in države v tranziciji, WIPO, Ženeva

10.00 – 11.00 . . . . . TEMA 1 – Mednarodne konvencije in evropski pravni okvir. Načela, čezmejno upravljanje avtorske pravice, sodna pristojnost in izvrševanje sodb, pregled trenutnega stanja v Evropski uniji; Silke von Lewinski, Inštitut Max Planck za inovacije in konkurenco, München, Nemčija

11.00 – 11.30. . . . . . . Odmor za kavo

11.30 – 12.30 . . . . . TEMA 2 – Avtorska pravica in digitalne zadeve, Lastništvo in uveljavljanje pravic za spletno uporabo del in pogosti nesporazumi; Silke von Lewinski

12.30 – 13.45 . . . . . Odmor za kosilo

13.45 – 14.45 . . . . . TEMA 3 – Uveljavljanje in upravljanje pravice v digitalnem okolju. Pojem teritorialnosti na internetu, odgovornost novih vrst posrednikov, spletni dostop do zakonite vsebine, pravice licenciranja za spletne uporabe na večozemeljski podlagi in nadomestilo imetnikov pravic; Ryszard Frelek; Silke von Lewinski

14.45 – 15.15 . . . . . . . Odmor za kavo

15.15 – 16.00 . . . . . TEMA 4 – Osnove avtorskega prava. Glavne razlike med anglosaksonskim in kontinentalnim pravnim sistemom na področju avtorskega prava, ekonomski pomen avtorskih pravic, omejitve in izjeme; Urša Chitrakar, odvetnica, Ljubljana

16.00 - 16.45 . . . . . TEMA 5 – Pogodbe in avtorska pravica. Licenčni sporazumi, posebne zakonske določbe za prenos avtorskih pravic, pogajanja v imenu avtorjev, praktični primeri; Urša Chitrakar

16.45 – 17.00 . . . . . ZAKLJUČEK; Ryszard Frelek; Predstavnik URSIL




IPF, k.o. gostil IFPI regionalno konferenco

Datum: 25. 02. 2019

IPF, k.o. je v sodelovanju z IFPI pripravil regionalno konferenco predstavnikov kolektivnih organizacij in glasbenih založb, ki so članice IFPI, neprofitne mednarodne organizacije proizvajalcev fonogramov, ki združuje okoli 1300 tovrstnih organizacij s celega sveta.

V Grand hotelu Union v Ljubljani je 20. februarja potekala celodnevna konferenca, ki so se je udeležili predstavniki kolektivnih organizacij in založniki z območja Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Albanije in Bolgarije. Odlična priložnost za izmenjavo izkušenj med udeleženci, saj se stanje upravljanja sorodnih pravic med posameznimi državami še vedno zelo razlikuje.

Skupaj s predstavniki IFPI so udeleženci konference analizirali rezultate za leto 2017, predvsem pa pogledali napovedi za 2018 in 2019. Kakšne so prioritete v glasbeni industriji nasploh, kakšne za posamezno področje oz. posamezno državo, predvsem pa nove možnosti kolektivnega uveljavljanja sorodnih pravic proizvajalcev fonogramov. Takšna srečanja so za udeležence odlična priložnost, saj kljub specifiki posameznih področij z izkušnjami iz sosednjih držav hitreje rešujejo težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo.