2022




Umrl je Enzo Hrovatin

Datum: 02. 12. 2022

Foto: Radio Koper/Nataša Benčič

Poslovil se je pevec in kitarist skupine Faraoni Enzo Hrovatin, avtor in izvajalec številnih zimzelenih uspešnic, s katerimi so Faraoni večkrat slavili na festivalu Melodije morja in sonca. Med njimi so Solinar, Ti znaš, Mi ljudje smo kot morje in številne druge.

Na Melodijah morja in sonca so Faraoni slavili kar trikrat, prvič leta 1992 s skladbo E tristemente, nato pa še z Mi ljudje smo kot morje in Kar je res, je res. Leta 1997 so prejeli zlatega petelina za najboljšo pop skupino.

Iskreno sožalje vsem bližnjim.




IPF, k.o. prejel glavno nagrado za Najboljše letno poročilo 2021

Datum: 29. 11. 2022

Po besedah dr. Tanje Horvat, ki je idejni vodja projekta pri Akademiji Finance, je Najboljše letno poročilo postalo tradicionalna in najbolj prestižna strokovna nagrada v poslovnem poročanju. Na slavnostni podelitvi nagrad, ki je bila prejšnji teden v prostorih GZS v Ljubljani, smo IPF, k.o. prejeli glavno nagrado v svoji kategoriji in sicer za Najboljše letno poročilo za 2021 med drugimi organizacijami.

 

 

Po kaotičnem obdobju, v katerem smo se znašli, se je bilo potrebno še posebej v naši – glasbeni in prireditveni panogi – na novo prilagoditi. Tako je letno poročilo za leto 2021 odraz sprememb, vztrajnega iskanja novih, boljših možnosti in priložnosti. Čeprav je nagrada priznanje za minulo delo, jo sprejemamo kot nov zagon.

Glavno nagrado smo ponosno prejeli v družbi še treh: Fraport Slovenija, d.o.o., KRKA, tovarna zdravil, d. d. in NLB, d.d..

 

Verjamemo, da je rezultat odvisen od količine vloženega truda. V delo, v zaupanje vseh, s katerimi vsakodnevno sodelujemo. Nenazadnje tudi v letno poročilo, ki nas predstavlja širše, doma in v svetu.

Letno poročilo za leto 2021 je oblikoval Matjaž Tozon, najdete pa ga tukaj.

Foto: Jure Makovec




Člane IPF, k.o. obveščamo o sklicu seje skupščine

Datum: 21. 11. 2022

Na podlagi določil Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) in na podlagi Statuta IPF, k.o. sklicujem
sejo Skupščine IPF, k.o.,
ki bo v sredo, 7. decembra 2022, ob 10.00 v prostorih IPF, k.o., Argentinska ulica 17, 1000 Ljubljana.


Dnevni red:

1. Otvoritev seje skupščine
2. Soglasja k vlogam za izdajo dovoljenj
3. Akti IPF, k.o.

                                              Viljem Marjan Hribar, direktor

 

POSEBNA OPOZORILA
1. V skladu s 33. členom Statuta mora morebitni pooblaščenec pooblastilo za sodelovanje in glasovanje na skupščini kolektivni organizaciji predložiti najpozneje 3 delovne dni pred zasedanjem skupščine. Navodila pooblaščencu morajo biti jasno razvidna iz pooblastila. Priglasitve pooblastil, ki jih kolektivna organizacija prejme po izteku uradnih ur na dan izteka roka iz navedenega člena, so neveljavne in pooblaščenec na seji skupščine pooblastiteljev, katerih pooblastitev je prepozno prijavil, ne more zastopati.
2. Zaradi zagotavljanja ustreznih pogojev za izvedbo seje skupščine vas prosimo, da svojo udeležbo na seji najavite na elektronski naslov skupscine@ipf.si vsaj tri delovne dni pred izvedbo seje skupščine.


Gradiva za sejo skupščine bodo od 21.11.2022 objavljena na spletni strani ADMISS (https://admiss.ipf.si/, razdelek Dokumenti), v času uradnih ur pa jih po predhodni najavi lahko prevzamete tudi na sedežu IPF, k.o., Argentinska ulica 17, Ljubljana.

Poslano:

  • članom Skupščine IPF, k.o.
  • Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino
  • Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve



Kaj o ekonomski vrednosti glasbe menijo komercialni radiji

Datum: 18. 11. 2022

Komercialne radijske postaje še vedno sistematično podcenjujejo vrednost glasbe, kljub temu, da je prav glasba tista, zaradi katere se poslušalec odloči za poslušanje radia. Imetniki pravic pa so večinoma na slabšem zaradi 'podedovanih' tarif kot posledice zgodovinskih okoliščin, ki omejujejo pogajanja o poštenem plačilu za uporabo njihovih del na komercialnih radijskih postajah.

Medtem, ko komercialni radiji svobodno izkoriščajo razvoj trga in novih poslovnih modelov, so pravice glasbenikov podvržene strogim pravilom regulacije in omejitvam avtorskopravne zakonodaje, kar glasbenike potiska v izrazito nekonkurenčen položaj.

V zadnjih letih je na področju medijev prišlo do mnogih sprememb, radijski prihodki pa ostajajo odporni na te spremembe. Oglaševalci še naprej veliko vlagajo v radio kot v 'medij po izbiri'.

Postaje širijo svojo spletno ponudbo, kar jih postavlja v neposredno konkurenco storitvam pretočnih vsebin. Povpraševanje po glasbi je večje kot kdaj prej, delež nadomestil, ki se plačuje imetnikom pravic na zvočnih posnetkih, pa se ni povečal. Potreba po koreniti prenovi plačevanja radijske industrije imetnikom pravic še nikoli ni bila tako nujna.

 

Radiji trdijo, da pri njih ni tako velikih sprememb, da bi opravičile višja nadomestila. Ne drži.

Medijski prostor se je v zadnjih 20. letih izjemno spremenil in se spreminja še naprej. Uporaba glasbe se je iz fizične spremenila v pretočno. Radio ostaja eden glavnih porabnikov glasbe in bi zato moral plačevati pravični delež.

Vir: IFPI & Tapestry: The value of music to commercial radio, 2021

 

 

Ker se ekonomska vrednost glasbe ni povečala, ni razloga za dvig nadomestil. Ne drži.

Ekonomsko vrednotenje glasbe je visoko, naložbe v ta gospodarski sektor so visoke, vse vodi do rasti na mnogih področjih zabavne industrije. Višina nadomestil za uporabe glasbe mora odražati 'pošteno tržno ceno'. Z zgodovinsko podcenjenimi višinami nadomestil argument, da se ekonomska vrednost glasbe ni povečala, ni utemeljen.

In še, kazalniki celotne glasbene industrije kažejo, da se je vrednost glasbe v zadnjih letih dejansko povečala.

 

Če bi radiji morali plačevati več za glasbo, bi jo predvajali manj, poslušalci pa bi tako zgubljali. Ne drži.

Analize so pokazale, da je višina nadomestil za uporabo zvočnih posnetkov oz. cena glasbe tako nizka, da uporaba glasbe na komercialnih radijih ne bi imela nikakršnega vpliva na poslovanje radijskih postaj.

Glede na to, kako pomembna je glasba za radije, pa je vprašanje, kakšen vpliv bi imelo zmanjševanje uporabe glasbe na poslovanje, saj bi verjetno vodilo v zmanjševanje glavnega vira trženja.

Vir: IFPI & Tapestry: The value of music to commercial radio, 2021

 

Radio ne bi smel plačati več, ker uporaba radia in prihodki radijev upadajo. Ne drži.

Vsi podatki radijske industrije kažejo, da se prihodki povečujejo prav v vsaki regiji po vsem svetu.

 

Radio je promocija za izvajalce in njihove posnetke, zato bi bilo to potrebno upoštevati pri višini nadomestil. Glasbena industrija se namreč prek radijev aktivno promovira. Ne drži.

Nobenih dokazov o promocijskem učinku ni. Promocija bi lahko bila vpliv ene skladbe nad drugo, ne pa na industrijo kot celoto.

Če bi promocijo razumeli kot pomoč pri odkrivanju nove glasbe, pa dejstva kažejo, da se vpliv radia na promocijo zmanjšuje, kljub še naprej močnemu poslušanju radijev nasploh. Za odkrivanje nove glasbe radio ni tako priljubljen kot nekateri novi mediji.

 

Posneta glasba je za radije sicer pomembna, a največ se investira v ustvarjanje programa, da so lahko konkurenčni drugim radijem. Ne drži.

Lastni podatki, ki jih posredujejo radiji, dokazujejo pomen glasbe za radije pri trženju in privabljanju oglaševalcev. Razmerje med glasbenim in ne-glasbenim delom oddajanja radijev je visoko v korist uporabe glasbe.

Če bi tako res bila resnična vrednost v neglasbenem delu predvajanja, bi bil delež glasbe bistveno manjši, kot dejansko je.

 




Povzetek SCAPR-ovega letnega poročila za leto 2022

Datum: 27. 10. 2022

Že drugo leto zapored je SCAPR, svetovno združenje kolektivnih organizacij izvajalcev, ki združuje 56 kolektivnih organizacij za upravljanje sorodnih pravic izvajalcev v 41 državah, objavil letno poročilo z nekaterimi ključnimi podatki.

Prihodki, ki so jih zbrale članice SCAPR, so se v 2021 povečali za 3 % in so znašali 800 milijonov evrov, kar je sicer še vedno skoraj 6 % manj kot v letu pred pandemijo. Prihodki s področja priobčitve javnosti pri poslovni dejavnosti (npr. v gostinskih obratih, frizerjih, hotelih …) in javnih dogodkih so bili namreč še vedno kar za 56,7 milijonov evrov nižji od prihodkov, zbranih v letu 2019.

Kolektivne organizacije so se tudi v prejšnjem letu trudile kar najbolje uresničevati svoje osnovno poslanstvo. Tako jim je uspelo med izvajalce razdeliti kar 751,5 milijona evrov, kar je 93,5 milijonov več kot v letu 2020.

Kolektivne organizacije iz različnih držav so sklenile 25 novih pogodb o zastopanju oz. sporazumov, tako da je skupno število le-teh med članicami naraslo že na 789. Tako se je sodelovanje med kolektivnimi organizacijami pomembno okrepilo v največjo korist imetnikov pravic.

Posebej sta v poročilu izpostavljeni še dve podatkovni zbirki, to sta IPD in VRDB, ki sta bili razviti za izboljšanje izmenjave podatkov med kolektivnimi organizacijami z zagotavljanjem pravilne identifikacije izvajalcev in njihovih posnetih izvedb. IPF je k razvoju obeh podatkovnih platform prispeval pomemben delež tako v procesu razvoja kot tudi z vključitvijo svojih podatkovnih zbirk, kar nam omogoča učinkovito upravljanje pravic izvajalcev.

Veseli nas, da k uspehu evropskih kolektivnih organizacij pomembno prispeva tudi IPF, ki je v primerjavi z zadnjim letom pred pandemijo kot ena redkih evropskih organizacij svoje prihodke uspel dvigniti kar za 8 %. Uspeli smo tudi s predlogom določbe v sprejeti zakonodaji, ki je domačim ustvarjalcem v kriznem letu prinesla možnost izplačila izredne pomoči. Ta je glasbeni industriji pomagala prebroditi »suha« leta, ko je bilo izvajalcem zaradi omejitev onemogočeno izvajati osnovno dejavnost, to je tisto, kar počnejo najraje: nastopanje pred navdušeno publiko.

Več si lahko preberete v poročilu SCAPR, ki ga najdete tukaj.