2019




Rok za prijavo fonogramov je 31. marec 2019!

Datum: 18. 02. 2019

Spoštovani izvajalci in proizvajalci fonogramov in drugi imetniki pravic, bliža se rok za prijavo fonogramov, 31. marec 2019.

 

Ste že uspeli prijaviti vsa svoja dela IPF-u?

Hitro in preprosto preverite s pomočjo sistema ADMISS, saj vam le pravočasna in celovita prijava fonogramov zagotavlja popolno varstvo vaših sorodnih pravic.

Ste v lanskem letu radijem poslali vašo novo skladbo, niste pa je še utegnili prijaviti? Potem to storite čim prej, najkasneje do 31. marca, da vam bomo po izvedeni delitvi lahko izplačali pripadajoče nadomestilo.

Ob tem bi želeli še posebej opomniti, da bo ob redni delitvi za leto 2018 izvedena tudi končna delitev za leto 2013. Predvsem dolgoletni ustvarjalci tako le preverite svoj celoten repertoar, da bodo prijavljene in tako zajete v obračun res vse skladbe.

 

Mp3 posnetki

Dobro je, da k prijavi pripnete še mp3 posnetke izvedb, saj nam bodo v bistveno pomoč pri identifikaciji izvedb, ki jih poslovni subjekti uporabljajo pri svoji dejavnosti. Tako pa bomo tudi lažje zagotovili natančno delitev zbranih nadomestil.

 

Preverite osebne podatke

V svojem profilu v ADMISS-u prav tako preverite svoje osebne podatke ter obstoječe podatke o skladbah.

Sporočite nam vse potrebne spremembe in tako poskrbite, da bodo za vaše skladbe nadomestila pravilno obračunana.

 

Pomoč pri prijavi

Za vsa vprašanja smo vam na voljo v času uradnih ur na sedežu IPF-a, Šmartinska cesta 152/hala 6, Ljubljana, vsak delovni dan, med 9. in 14. uro..

Vse informacije dobite tudi na telefonski številki 01 52 72 932 ali preko elektronske pošte: info@ipf.si.

 

Vaš IPF, k.o.




Pomemben korak k izboljšanju položaja avtorskih pravic v digitalni dobi

Datum: 15. 02. 2019

Vir: sta.si

Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so včeraj dosegli načelno politično soglasje glede ureditve avtorskih pravic v digitalni dobi. S tem bodo po njihovem mnenju pridobila vsa kreativna področja, od tiska, raziskovanja, izobraževanja in kulturne dediščine do državljanov.

Dogovor o posodobitvi avtorske zakonodaje EU za digitalno dobo je po oceni poročevalca za direktivo Axla Vossa (EPP) pomemben korak na poti k izboljšanju položaja, v katerem je nekaj podjetij ogromno zaslužilo, ne da bi plačalo ustvarjalcem in novinarjem.

Dogovor vsebuje tudi številna določila, ki bodo zagotovila, da bo splet ostal prostor za svobodno izražanje. "Ta določila sama po sebi niso bila nujna, saj uredba ne uvaja nobenih novih pravic za imetnike pravic," je po dogovoru, doseženem v sredo v trialogu med evropskimi institucijami, še ocenil Voss.

Celoten članek si lahko preberete tukaj.

 

Sicer pa je nekaj glavnih točk dogovora:

Določbe v zvezi z Value Gap (člen 13):

  • Potrjuje, da spletne platforme, ki uporabnikom omogočajo nalaganje in dostopanje do vsebin, kot je na primer YouTube, javnosti posredujejo dela, ki so zaščitena z avtorskimi pravicami, zato morajo pridobiti licenco od imetnikov pravic.
  • Pojasnjuje, da zaščita EU kot "varnim pristaniščem" pred odgovornostjo za kršitev avtorskih pravic, ne bo veljala za YouTube in druge platforme, ki spadajo na področje uporabe direktive.
  • Zahteva, da države članice EU zagotovijo, da bodo uporabniki še naprej imeli dovoljenje za nalaganje vsebin, ki spadajo v obstoječe izjeme glede avtorskih pravic v EU, kot so na primer citat, kritika, pregled, karikatura, parodija… Upoštevajte, da so te izjeme že obvezne v državah članicah EU, razen na Portugalskem.

 

Določbe o izvajalcih (člen 14 do 16a):

  • Vzpostavi načelo 'primernega in sorazmernega' nadomestila za izvajalca. Pavšalna plačila se lahko štejejo za 'sorazmerna', vendar ne bi smela biti pravilo.
  • Izvajalcem ali njihovim zastopnikom omogoča, da zahtevajo dodatno plačilo, če se prvotno dogovorjeno nadomestilo izkaže za nesorazmerno nizko v primerjavi z dejanskim ustvarjenim prihodkom (t.i. 'best seller' klavzula). Upoštevajte, da ta določba že obstaja v približno 20 od 28 držav članic EU, vključno s Francijo in Nemčijo.
  • Izvajalcem omogoča, da prekličejo svoje pravice, če se njihova dela ne izkoriščajo po določenem časovnem obdobju, ki ga bodo določile države članice ob izvajanju direktive