Izjava za javnost Zavoda IPF ob peticiji nekaterih slovenskih glasbenikov za zakonske spremembe ZASP

Datum: 17. 02. 2011

V Zavodu IPF smo se z začudenjem soočili s še eno zahtevo nekaterih slovenskih glasbenikov po spremembi veljavne zakonodaje o avtorski in sorodnih pravicah, ki so jo povzeli tudi nekateri mediji. Omenjeni glasbeniki do sedaj na nobeni od skupščin Zavoda IPF ali po kakršni koli drugi poti niso poskušali predstaviti svojih pričakovanj ali nezadovoljstva z zakonsko ureditvijo Zavodu IPF, njihovi kolektivni organizaciji. Iniciative ne glede na želje nikakor ne moremo podpreti, saj ne vzdrži strokovnega in resnega pristopa.

Že bežno poznavanje zakonodaje je dovolj za ugotovitev, da pravice proizvajalca fonogramov pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, ki prevzamejo pobudo in odgovornost za prvi posnetek izvedbe. Te osebe niso nujno "založbe", kar vedo marsikateri od podpisnikov, ki imajo že leta svoje (pod)založbe in distribuirajo svoje fonograme prav s pomočjo ''založb'' - ustanoviteljic Zavoda IPF.

Iz vsebine peticije ni jasno, v kakšnem primeru bi sploh lahko nastala situacija, ki jo omenjajo podpisniki, ko bi bil fonogram javno priobčen še pred objavo na fonogramu, izdanem v komercialne namene? Kako bi ga sploh lahko kdorkoli javno priobčil, če pa ni bil nikjer objavljen? Že sama spletna objava fonograma je dovolj, da se fonogram šteje za fonogram, izdan v komercialne namene, nadomestila pa bi v tem primeru pripadla imetniku pravic proizvajalca fonograma, ki bi bil lahko tudi izvajalec sam, če ni sklenil založniške pogodbe.

V primeru, ko bi bil fonogram resnično objavljen brez komercialnega namena, pa nadomestil za javno priobčevanje ne bi bilo mogoče dodeliti ali zbirati za nikogar, saj se po določilih Rimske konvencije, ki jim dobesedno sledi domači ZASP, nadomestila za javno priobčitev lahko zbirajo samo za fonograme, izdane v komercialne namene.

Še kako pomembno je dejstvo, da nikjer na svetu nadomestil iz naslova sorodnih pravic ne uveljavljajo  proizvajalci fonogramov in izvajalci ločeno. Taka ideja se lahko porodi le nepoučenim ali zlonamernim.

Po določilih 12. člena Rimske konvencije so uporabniki za javno priobčitev vselej dolžni plačati enkratno nadomestilo. To pomeni, da nadomestil v nobenem primeru ni mogoče uveljavljati ločeno, pač pa vselej v enkratnem znesku, ki pa ga lahko za imetnike pravic zbirajo proizvajalci fonogramov (tako kot pri nas), izvajalci ali oboji skupaj. Tem mednarodnim pravnim določilom se pač ne da izogniti. Torej je naš ZASP, v katerem je upoštevana prva opcija, na tem mestu popolnoma v skladu z mednarodnimi standardi in konvencijami, saj izvajalci in proizvajalci fonogramov že leta skupaj uveljavljajo pravice.

Peticija kot soustanovitelja Zavoda IPF, kolektivne organizacije za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, zlonamerno, ne prvič (in verjetno, žal tudi ne zadnjič) vztrajno navaja samo založbe, nikjer pa nikoli do sedaj v svojih pamfletih podpisniki ne omenjajo Sindikata glasbenikov Slovenije, ki je v času ustanovitve nedvomno predstavljal glasbene izvajalce.

Prav tako peticija pavšalno ocenjuje, da je »zasebna institucija« popolnoma neprimerna oblika za upravljanje njihovih pravic. Tudi tokrat zlonamerno, ne prvič (in verjetno, žal ne tudi zadnjič) povsem spregledajo dejstvo, da so se v ustanovnem aktu ustanovitelji Zavoda IPF odpovedali pravicam soustanoviteljev po zakonu o zavodih in jih prenesli na skupščini Zavoda, torej imetnike pravic neposredno.

Zato ponovno, v upanju, da bo tokrat ostalo v dolgoročnem spominu: v primeru Zavoda IPF ne gre za zasebno institucijo, pač pa kolektivno organizacijo, v kateri so enakopravno, brez ločevanja po dohodku ali drugih kulturno-umetniških zaslugah, zastopani vsi imetniki pravic, in to brez izjem.

Zavedamo se časov, ki za glasbeno industrijo in vse, vpletene vanjo - pa naj bodo to (samo)založniki (ki so lahko hkrati tudi izvajalci in avtorji), izvajalci (ki so lahko hkrati tudi avtorji in (samo)založniki) in avtorji (ki so lahko hkrati tudi (samo)založniki in izvajalci), niso rožnati, zato pozivamo h konstruktivnim dejanjem in strateškem razmisleku o digitalni prihodnosti, v kateri smo se znašli in ki na novo 'meša karte', določa razmerja in odnose v svetu avtorskih in sorodnih pravic.

Boštjan Dermol, predsednik Sveta Zavoda IPF