Vaše mnenje o novem ZASP do 16. 3. 2012
Datum: 29. 02. 2012
Ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo predlog spremembe avtorskega zakona ZASP, ki je v javni obravnavi še do 16. marca. V Zavodu IPF smo predloge sprememb podrobno preučili, zato bomo na predloge podali ustrezna mnenja in pripombe. Tudi vas, cenjeni člani, vabimo, da nam posredujete svoje poglede in pripombe na: info@zavod-ipf.si s pripisom: Pripombe na ZASP. Lahko pa jih posredujete tudi neposredno na ministrstvo za gospodarstvo na naslov: gp.mg@gov.si z zadevo: Pripombe na spremembo ZASP. Tukaj pa lahko preberete tudi besedilo spremenjenih in starih členov v pdf. V nadaljevanju vam predstavljamo del pogledov in stališča Zavoda IPF.
Kakšen zakon imamo danes?
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) sodi med sodobnejše in boljše zakone v EU. Med obvezno kolektivno uveljavljanje pravic ZASP npr. predpisuje tudi t. i. dajanje na voljo javnosti, za kar se v zahodnih državah z mnogo daljšo tradicijo kolektivnega uveljavljanja pravic zelo aktivno borijo. Čeprav sta ZASP in sistem kolektivnega uveljavljanja z vidika primerljivih evropskih držav zgledna, je praksa pokazala pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti.
Kje je ZASP zaspal?
Pomanjkljivosti so se pojavile predvsem zaradi hitrega razvoja tehnologije, samo bili v 16 letih priča skokovitemu razvoju tehnologije, kateri pa zakonodaja navkljub več dopolnjevanjem ni uspela slediti. Predlagane spremembe odpravljajo sedanje popolnoma nejasno in neprimerno urejeno področje nadzora delovanja kolektivnih organizacij, predpisane pravne strukture kolektivnih organizacij in zahtevanih strokovnih znanj članov organov upravljanja. Urejajo tudi v dosedanji ureditvi nejasno vprašanje, koliko in kako javno naj bo poslovanje kolektivnih organizacij. Te predloge sprememb lahko samo pozdravimo.
Ukinjanje kolektivnega uveljavljanja pravic v škodo uporabnikov in imetnikov
Tiste predlagane spremembe ZASP, ki ukinjajo obvezno kolektivno uveljavljanje pravic, na žalost prinašajo možnost vzpostavitve stanja, ki bo nevzdržno predvsem in samo za uporabnike. Ta bo namreč moral sam poiskati na trgu vse imetnike oz. njihove zastopnike in z njimi skleniti ustrezne dogovore za vsako posamezno varovano delo. Na glasbenem področju to pomeni npr. v povprečju 3 avtorje, 5 izvajalcev in enega proizvajalca fonograma za vsako javno predvajano skladbo. Če ne bo urejeno razmerje že samo z enim od imetnikov pravic, bo uporabnik kršil pravice. Masovna kršitev, ki je edina možna posledica sprejetja take spremembe, pa prinaša tako odškodninsko, kot kazensko odgovornost. Še bolj nevzdržni bodo primeri, ko uporabnik ne vpliva neposredno na izbor glasbe, ki jo javno predvaja (npr. predvajanje radia v gostilni). V tem primeru bo moral gostinec ugotavljati celo to, katere skladbe je radijska postaja predvajala v času, ko je imel v lokalu prižgan radio, če pa k temu prištejemo še dejstvo, da bi moral od avtorjev pridobiti dovoljenje vnaprej (avtorska pravica je izključna), pa je realna izvedba tega sistema povsem neživljenjska.
Več kolektivnih organizacij - žal, manj učinka
Že nekaj časa je moč občasno zaznati želje po uvedbi sistema, v katerem bi bilo moč za isto področje imeti več kolektivnih organizacij. Razlog: uvajanje konkurence. Pravila konkurence, katerih namen je ugoden položaj na trgu za končnega potrošnika, nikakor ne morejo veljati za področje avtorskega prava. Znotraj njega že stoletje sledimo principu in načelom primernega in pravičnega nadomestila, ki pa ni nujno hkrati najnižje možno in najugodnejše za končnega uporabnika avtorskega dela (npr. frizerski salon ali radijsko postajo). Poleg tega imajo uporabniki že sedaj problem pri ločevanju kolektivnih organizacij med seboj. Nekateri lastniki npr. gostinskih lokalov še vsebinsko vedno ne ločujejo, za kaj je potrebno ustrezna nadomestila plačevati ZAMP, SAZOR in IPF. Samo predstavljamo si lahko, kakšno zmedo na trgu bi prinesla uvedba možnosti, da se ustanovi dodatno še 5 ali več kolektivnih organizacij. Zgovorni pa so tudi primeri iz drugih evropskih držav, kjer znotraj različnih panožnih združenj poslušamo negativne izkušnje drobljenja kolektivnih organizacij na bistveno večjih trgih.
Kazni in odgovornosti
O predlogih glede odškodnine odgovornosti članov organov upravljanja kolektivnih organizacij naj pripomnimo, da je rešitev neprimerna na način, kot je predlagana, zato jo razumemo kot refleksijo nadzornega organa zaradi preteklih ravnanj nekaterih članov ene izmed kolektivnih organizacij.
Pod črto in na kratko
Monopol je dober predvsem za uporabnike, saj so bile kolektivne organizacije ustanovljene predvsem zaradi olajšanja urejanja razmerij pri masovni uporabi glasbe. Zato pa velja pozdraviti vse tiste predloge ZASP, ki dosledneje zahtevajo transparentno delovanje kolektivnih organizacij in povečujejo pristojnosti države pri nadzoru izvajanja monopola kolektivnih organizacij.