Odšel je Tomaž Pengov II

Datum: 11. 02. 2014

Tomaž Pengov je s svojo ploščo Odpotovanja (1973) spremenil glasbeni zemljevid tedanje Jugoslavije. S svojimi pesmimi je zavezal cele generacije k resnemu in predanemu ustvarjanju. Bil je izjemno občutljiv in zadržan, tako da se je le redko razjezil. A takrat je imel tako prav, da nam je bilo vsem nerodno, kako smo to dopustili. Bil je že legenda, ko sva se spoznala, čeprav sem bil na njegovem prvem koncertu v Križankah (1972) in kasneje na koncertih Salamandra. Imel je prav poseben občutek za lepoto, kar se je izjemno jasno pokazalo v njegovih pesmih in glasbi. Tomaž nikdar ni ločil poezije od glasbe, zanj je bilo to eno. "Beseda in glasba sta eno, ne moreš ju ločiti." je govoril. Res, še čisto navaden govor je poln melodije. Govoril mirno, celo pretiho, a izjemno čarobno. Zelo dolgo je pripravljal in pilil svoje pesmi, nikdar ni bil zadovoljen s posnetim. Imel zanimivo prirejeno kitaro z basovskimi plastičnimi strunami in visokimi kovinskimi. "To mi najbolj ustreza." je govoril. Zelo rad je igral na svojo lutnjo, ki mu je bila ljubša kot kitara, a je bila pretiha, tako da je na koncertih igral kitaro. V najinih redkih, a neskončno dolgih razgovorih sva načenjala vse mogoče, zlasti o glasbi in kako kaj početi, zaigrati in predvsem - čemu. Vedno sva se smejala oznaki zabavna glasba, kamor so nas kantavtorje trpali leta in leta. Na nek, posebej njegov način mu je bilo vseeno. Njegove pesmi so zahtevale zbranost, ki jo je bilo na študentskih žurih in naših javnih glasnih srečanjih težko doseči, a kadar smo uspeli, nas je zadelo za par dni. Zadnja leta je že težko zbiral besede, ni mu bilo mar kako živi, včasih mu je bilo prav vseeno ali živi. Preobčutljiv je bil za ta svet, zato je vedno odhajal, včasih kar sredi razgovora ali pa je kar izginil. Zdaj je - odpotoval. Ostale so pesmi. Hvala za pesmi.

Diskografija