Posebni skladi za promocijo in spodbujanje domače ustvarjalnosti – v tujini praksa pri nas pa …

Datum: 21. 04. 2015

Gregor Štibernik, direktor IPF, je pred nedavno razpravo, ki jo je organizirala STA v sklopu razprav ob robu priprave novega ZASP, v intervjuju za STA ponovno opozoril na nujnost delovanja posebnih skladov za promocijo in spodbujanje domače ustvarjalnosti. Med drugim je povedal:

»Vztrajanje določenih državnih organov pri ozki interpretaciji zakona o avtorski in sorodnih pravicah povzroča neenakopraven položaj domačim imetnikov pravic napram tujim. Za primer naj navedem Španijo: ko se pri nas Julio Iglesias predvaja po radiu in zanj zberemo nadomestila, mu jih, zmanjšane za stroške uveljavljanja, izplačamo preko njegove kolektiven organizacije. Ko se Magnifico predvaja na radiu v Španiji, njihova organizacija pošlje Magnificov honorar, zmanjšan za stroške uveljavljanja nam na IPF. Pred tem za spodbujanje nacionalnega ustvarjanja od njegovega honorarja odtegnejo 10 odstotkov.

Tako generiranje sredstev za ohranjanje kulturne raznolikosti je poznano povsod po Evropi in ga ureja ter definira bodisi zakonodaja bodisi akti kolektivnih organizacij. Slovenija je pravzaprav edina država, kjer je državni organ prepovedal tovrstne sklade. Kolektivne organizacije v Slovenji zberejo 15–20 milijonov EUR prihodkov iz nadomestil letno. Z oblikovanjem posebnih skladov bi lahko za spodbujanje domače ustvarjalnosti pred izplačili v tujino v Sloveniji z vsem soglasjem sestrskih kolektivnih organizacij v drugih državah, ki to že desetletja uspešno počno, zadržali in nato preko mehanizma »spodbud« v domače kulturno okolje »vrnili« tudi do 5 milijonov EUR letno. S tem bi zagotavljali nadaljnje nastajanje literarnih, glasbenih in avdiovizualnih del. Zgolj za ilustracijo: govorimo o sredstvih, ki zadoščajo za najmanj 5 razkošnih celovečercev, lahko bi financirali 10 javnih agencij za knjigo ali umetnostnih galerij, ali pa bi posneli kar 5.000 novih skladb.«