Vlada o predlogu Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic

Datum: 18. 04. 2016

Vlada Republike Slovenije je predstavila predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravicah, ki ga je v sodelovanju s strokovnimi in interesnimi združenji pripravljala od avgusta 2015. V postopku priprave besedila je vseskozi aktivno sodeloval tudi IPF; opravili smo številna srečanja, podali mnoge predloge in analize na podlagi preteklih izkušenj ter poznavanja nove evropske Direktive, ki jo z zakonom prenašamo v nacionalno pravo. Po pregledu besedila predloga zakona ugotavljamo, da žal večina naših pripomb in pogledov ni bila upoštevana, navkljub jasni argumentaciji, ki temelji na analizi in mednarodnih primerjavah. O predlogu zakona bo sicer v naslednjem koraku odločal državni zbor.

Kaj prinaša predlog zakona?

Predlog zakona ureja kolektivno upravljanja avtorske in sorodnih pravic v skladu z evropsko Direktivo, ki je bilo sicer do sedaj urejeno v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Prav tako predlog sledi izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu. Nova zakonodaja zasleduje 3 cilje: večja vključenost članov kolektivne organizacije pri sprejemanju ključnih odločitev kolektivnih organizacij, večja preglednost delovanja kolektivnih organizacij in učinkovitejši nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij in uporabnikov avtorskih del. Predlog zakona vsebuje tudi določbe o zunanjem izvajalcu, uporabi avtorskih del za nekomercialno rabo, tarifi in skupnem sporazumu, Svetu za avtorsko pravo, možnosti izdajanja skupne položnice in večozemeljskih licencah za spletno uporabo glasbenih del na notranjem trgu. Povzeto po: www.vlada.si

Pogled IPF-a

V IPF-u smo vseskozi sodelovali v javnih razpravah o spremembah zakona in aktivno predlagali izboljšave, o katerih je bil dosežen široki konsenz. Žal smo po preučitvi predloga besedila ugotovili, da mnogi naši predlogi niso bili upoštevani, kljub temu da so temeljili na izkušnjah, analizah in poznavanju nove direktive. Toliko bolj nerazumljivo je, da na predloge nismo dobili nobenega konkretnega odziva, kateri predlogi so bili upoštevani in kateri ne, predvsem pa razloge in utemeljitve, zakaj niso bili upoštevani. Pri tem je pomembno poudariti, da je hitenje z zakonom nepotrebno, saj bo le peščica držav direktivo v nacionalne zakonodaje prenesla do predpisanega roka.

Ne moremo pristati na dejstvo, da predlagatelj ni pripravil nobene relevantne in aktualne analize zatečenega stanja ter nima celotne razvojne vizije področja. Pričakujemo, da bo država predvsem viziji posvetila večjo težo in pozornost ter uredila vse potrebne vzvode, da bodo kreativna industrija in imetniki pravic dobila primeren prostor in podlago za nemoteno ustvarjanje.

Bistveni poudarki IPF-a

Načeloma podpiramo, da se delo, vloga in pristojnost dela kolektivnih organizacij ureja v posebnem zakonu, tako da Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ki zdaj ureja to področje, ne bo predmet neprestanega lomljenja kopij in da se bo lahko posvečal izključno ureditvi avtorske in sorodnih pravic.

IPF je vedno poudarjal nujnost transparentnosti delovanja kolektivnih organizacij, saj smo s svojim delom postavili visoke standarde poslovanja. Tako smo večino določil Direktive že uvedli v svoje temeljne dokumente in jih že dlje časa upoštevamo.

Bistveno je, da imajo možnost in težo odločanja in upravljanja s pravicami imetniki pravic, država pa mora sistemsko poskrbeti za delujoč sistem, ki takšno ureditev omogoča. Izogniti se je treba konfliktu interesov, do katerega prihaja zdaj, ko pod resorno ministrstvo za gospodarstvo sodi URSIL, ki nadzira delovanje kolektivnih organizacij, t. j. upravičence, hkrati pa ministrstvo zastopa interese gospodarstva, t. j. uporabnikov. Takšna ureditev je z našega stališča, ko ščitimo interese upravičencev, nedopustna.

Prav tako je nedopustno, da se država spušča v regulacijo in nadzor segmenta zasebne lastnine, kamor sodi avtorska pravica.