Miti in resnice o 13. členu Direktive Evropskega parlamenta in sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

Datum: 03. 07. 2018

Ljudje še nikoli v preteklosti nismo uživali v glasbi do take mere, kot to počnemo dandanes, ko je glasba vseh časov na dosegu naših prstov. Mladi umetniki raziskujejo meje vseh žanrov, medtem ko njihovi zvesti ljubitelji to izkušnjo delijo na spletu, na koncertih in na festivalih. Ta glasbeni mozaik je playlista našim ljubeznim in izgubam, našim protestom in zabavam, zaradi česar je izjemno dragocen.

V letu 2018 Evropska unija snuje novo zakonodajo na področju avtorskega prava in zaradi pomembnosti tega področja, je pomembno, da zakone napiše dobro za vse strani. 5. julija bo Evropski parlament glasoval o bistvenih določilih nove zakonodaje. Ob tem smo priča masivni kampanji dezinformiranja s strani spletnih velikanov, kot je Google, ki že leta vpliva na akademske kroge, zdaj pa so ga zasačili pri manipuliranju novinarjev. Poleg Googla se pojavljajo tudi druga tehnološka podjetja, ki jim predlagana nova pravila ne dišijo. Parlamentarci pričajo o ovirah pri delu, saj so njihovi poštni predali zasuti z neželeno propagandno pošto, ki jo pošiljajo roboti na njihove naslove.

Svoboda in poštenost bi morali biti glavni vodili. Svoboda ustvarjalcev, da ustvarjajo in objavljajo svoja dela, ter pošteno plačilo za svoje delo. Na drugi strani pa svoboda ljubiteljev glasbe, da raziskujejo glasbeni trg, dostopajo do njega na način, ki jim ustreza, in za ceno, ki jim ustreza. Na žalost pa vsi ne želijo igrati po teh pravilih.

Danes neka spletna storitev, ki za ponujanje glasbe zaračunava naročnino, za vse pravice imetnikom plača približno 16 EUR na leto. Ta znesek je namenjen ustvarjalcem in njihovim podpornikom. Podobne storitve, ki nimajo urejenih vseh dovoljenj, plačajo manj kot 1 EUR na leto in na ta način izčrpavajo trg, onemogočajo ustvarjalcem razvoj njihovega talenta in rast mladih upov. Za ta slednji primer se je že uvlejeavil izraz “value gap (vrednostna vrzel)”. Tehnološki velikani gladko skomignejo z rameni in zabrusijo “vzemi ali pusti” – v takem modelu smo na slabšem vsi. Individualni ustvarjalci so prešibki, da bi se lahko enakovredno pogajali za to, kar jim pripada.

EU lahko s sprejemom primerne zakonodaje poskrbi, da se področje uredi v korist vseh in da imajo ustvarjalci boljše pogoje za pogajanja s podjetji, ki njihovo glasbo ponujajo na spletu.

S tem v zvezi pa se pojavlja množica dezinformacij, ki jih propagirajo tehnološki velikani – taisti velikani, ki zbirajo, obdelujejo in izkoriščajo vse informacije, ki jih uporabniki spleta dajemo na splet, taisti velikani, ki služijo s tujimi vsebinami, manipulirajo z javnim mnenjem in se izogibajo plačevanju davkov. Ker bi jih nova pravila udarila po žepu, saj bi morali ustvarjalcem končno plačati pošteno ceno za glasbo, ki jo sedaj uporabljajo praktično zastonj, so sprožili proti-kampanjo in jo zavili v celofan pod izrazom “cenzura interneta”.

Če Evropa želi še naprej cvetoč in raznolik glasbeni trg, mora poskrbeti, da so ustvarjalci primerno nagrajeni za svoje delo, uporabnikom pa je glasba še naprej na voljo po vseh modernih kanalih. Ali ni to pošteno?

Ker se čas glasovanja v evropskem parlamentu o direktivi približuje (5. julij 2018), želimo spomniti na nekaj ključnih krivic, ki bodo s sprejemom direktive končno pozabljene. Glavni izziv, ki ga bo nova evropska direktiva uredila, je torej t. i. value gap. Platforme, ki ponujajo od uporabnikov naložene vsebine (User Uploaded Content – UUC), se namreč izgovarjajo, da za vsebine niso odgovorne in tako za npr. glasbo ne želijo plačevati primernih nadomestil, kot jih morajo za predvajanje avtorsko zaščitenih del plačevati radijske in televizijske postaje, lokali, koncertni organizatorji, kabelski operaterji, in pa seveda spletni ponudniki glasbe, kot so npr. iTunes, Deezer … Direktiva, o kateri bodo glasovali poslanci v Evropskem parlamentu, bo dokončno uredila to področje in popravila nesorazmerno nizke zneske, ki jih prejemajo glasbeniki za uporabo glasbe na UCC platformah.

13. člen nove direktive so podprla tudi vsa slovenska združenja, ki zastopajo kreativno industrijo. Napore glasbenikov za sprejetje nove direktive so podprla tudi domala vsa evropska združenja kreativne industrije in ugledni strokovnjaki z glasbenega področja. Med podporniki direktive najdemo mnoga svetovna glasbena imena, kot so: Coldplay, Bryan Adam, U2, Maroon5, Katy Perry, Taylor Swift, Abba, Paul McCartney, Elton John …

In koliko nadomestil prejmejo glasbeniki za uporabo del, ki se znajdejo na platformah, kamor uporabniki sami nalagajo vsebine? Po podatkih IFPI (Svetovno združenje fonogramske industrije) so platforme, ki spoštujejo pravice in so imele v letu 2015 68 milijonov uporabnikov, za uporabo avtorsko zaščitenih del v tem letu plačale 1,8 milijarde evrov, odprte platforme z 1 milijardo uporabnikov pa le 571 milijonov evrov. Spotify je tako v letu 2015 na uporabnika ustvaril 16 evrov, namenjenih imetnikom pravic, medtem ko YouTube le 1 evro. Si predstavljate, koliko novih skladb in albumov bi lahko s poštenim plačilom YouTuba nastalo pri največkrat predvajanih slovenskih izvajalcih na tej platformi?

Direktiva nikakor ne bo vplivala na uporabnike storitev, niti ne bo vplivala na storitve, ki na podlagi vsebin, ki jih razširjajo, ne kujejo velikih dobičkov. Prav tako ni namen omejiti razpoložljivosti ustvarjalnih vsebin na spletu. Pravzaprav je avtorjem vsebin v interesu, da so njihova dela na voljo uporabnikom po vsem svetu. Zakonodaja pa mora poskrbeti, da se bo to dogajalo na poštenem trgu in da bodo imeli varnejšo finančno prihodnost.

V nadaljevanju navajamo še nekaj resnic in mitov o 13. členu Direktive Evropskega parlamenta in sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

Člen 13 predlagane Direktive o avtorskih pravicah naj bi:

neselektivno filtriral podatke na internetu;
kršil zasebnost in temeljne pravice potrošnikov;
v primeru nezakonitega umika vsebin, uporabniki ne bi imeli pravice do pritožb;
uničil meme, hibridne spletne aplikacije itd.

TAKŠNE TRDITVE SO JASNO NAPAČNE.

ZAKAJ?

Člen 13

določa pravno gotovost in ustvarja pošten trg, ki evropskim prvakom omogoča rast in razvoj;
zagotavlja, da so vsi imetniki pravic ustrezno nagrajeni za svoje delo in vloženi trud;
velja za ozko usmerjene platforme, ki razširjajo avtorska dela;
zavezuje takšne platforme, da sprejmejo »ustrezne in sorazmerne« ukrepe, ki preprečujejo kršitve brez obvezne uporabe kakršne koli posebne tehnologije in
vsebuje direktne in izrecne varovalke, ki varujejo zakonite pravice uporabnikov.

»Člen 13 bo neselektivno filtriral podatke na internetu.«

To NE DRŽI.

Člen 13 ne bo veljal za internet na splošno. Velja samo za storitve, ki vsebujejo vsebine, naložene s strani uporabnikov, na primer z optimizacijo predstavitve avtorskih del (člen 2). V besedilu je izrecno navedeno, da ukrepi ne veljajo za:

storitve, ki zajemajo »neprofitne spletne enciklopedije« (npr. Wikipedia);
»ponudnike storitev v oblaku za osebno uporabo, ki ne zagotavljajo dostopa do javnosti« (npr. Dropbox);
platforme za razvoj odprtega programja;
»spletne trgovine, katerih glavna dejavnost je spletna prodaja na drobno« (npr. eBay);
»repozitorije izobraževalnih ali znanstvenih del«;
storitve, »v okviru katerih zaščitena avtorska dela ali druga zaščitena dela naložijo imetniki pravic«;

Ozko usmerjena skupina platform, za katere bo veljala zakonodaja, bi morala vzpostaviti ukrepe v sodelovanju z imetniki pravic.

Ukrepi bi se nanašali samo na aktivne platforme, ki razširjajo zaščitene avtorske vsebine. Narava takšnih posebnih avtorsko zaščitenih vsebin se bo ugotavljala na podlagi relevantnih podatkov, ki jih platformam zagotovijo imetniki pravic. Platforme bi morale uvesti ustrezne in sorazmerne ukrepe ter na pregleden način prikazati, kako izvajajo takšne ukrepe.

Člen 13 potrjuje, da »se ne predpišejo splošne obveznosti za nadzor podatkov.” To je v skladu z Direktivo o elektronskem poslovanju, ki prepoveduje splošen nadzor, dovoljuje pa “nadzor v posebnih primerih” (uvodno določilo 47) in od ponudnikov storitev, ki hranijo podatke, zahteva, da postopajo s skrbnostjo (uvodno določilo 48). Po členu 13 ni treba uporabljati nobene posebne tehnologije, ampak storitvam, ki zajemajo vsebine, naložene s strani uporabnikov, nalaga, da sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe, ki preprečujejo kršitve; takšni ukrepi lahko, vendar ne nujno, vključujejo uporabo tehnologij, kot je npr. tehnologija za samodejno prepoznavanje vsebine.

»Člen 13 bo kršil zasebnost in temeljen pravice potrošnikov.«

To NE DRŽI.

Člen 13 ne zahteva ugotavljanja istovetnosti posameznih uporabnikov ali obdelave njihovih osebnih podatkov. V skladu s členom 13 morajo platforme »sprejeti sorazmerne preventivne ukrepe in vzpostaviti ravnovesje med temeljnimi pravicami uporabnikov in imetnikov pravic.«

»Člen 13 bo uničil meme, hibridne spletne aplikacije itd.«

To NE DRŽI.

Predlog ne spreminja pravil, ki veljajo za meme, hibridne spletne aplikacije itd., kar pomeni, da uživajo status izjeme glede avtorskih pravic. Člen 13.2 uporabnikom zagotavlja izrecno zaščito pred »omejitvami pri uveljavljanju izjem glede avtorskih pravic«. Prav tako je v členu 13.1 izrecno navedeno, da morajo vsa »dela in predmeti, ki ne kršijo avtorskih pravic, ostati še naprej na voljo.«

»V primeru nezakonitega umika vsebine uporabniki po členu 13 ne bodo imeli pravice do pritožbe«

To NE DRŽI.

Člen 13 vsebuje jasna in obsežna določila glede pritožb in mehanizma odškodnine.

Proti členu 13 usmerjena kampanja

Člani Evropskega parlamenta včasih prejmejo tudi več tisoč e-sporočil na dan in številne telefonske klice od ljudi, ki vztrajajo pri tem, da je treba člen 13 izbrisati.

Kampanjo »volivcev«, ki prek e-pošte in telefonskih klicev zahtevajo izbris členov 11 in 13, v glavnem usmerja tako imenovana kampanja platforme CREATE.REFRESH – gre za kampanjo, ki jo usmerjajo in financirajo tehnološka podjetja (v glavnem C4C in Google) z namenom pridobiti ljudi, da bi lobirali proti Direktivi o avtorskih pravicah. Posameznike prosijo, da kopirajo in prepošljejo e-sporočila ter kličejo poslance Evropskega parlamenta in ponavljajo mantro »izbrišite člen 13; uničil bo internet.«

Citat z njihove strani: »Če ste avtor, lahko dobite plačilo za to, da pomagate ustaviti te načrte: v okviru projekta Create ● Refresh so na voljo subvencije za ustvarjanje vsebin, ki pomagajo ozaveščati.« Nedvomno gre za lobiranje od zunaj, brez vsake podlage, ki je zelo sumljivo.

Pred kratkim so potekala srečanja za usklajevanje z namenom, da bi se dogovorili glede pošiljanja takšne neželene e-pošte, pred plenarnim zasedanjem parlamenta pa jih načrtujejo še več. Treba je razumeti, za kaj gre pri tej kampanji in z njo povezanimi klici in e-sporočili.

Obstajajo številne druge spletne strani kot npr. »Rešite internet«. Te financirajo družbe kot npr. C4C in CDT, ki jih financirajo štirje tehnološki velikani (GAFA – Google, Apple, Facebook in Amazon).

Na strani tistih, ki zagovarjajo izbris člena 13, ker naj bi povzročil uničenje interneta, so tudi: EDIMa, Communia, Kennisland; javno znano je, da so vsa združenja interesne skupine tehnološkega sektorja.

V zadnjih tednih je bilo objavljeno poročilo z naslovom »Vpliv pooblastila za filtriranje vsebin na ponudnike spletnih storitev.« Poročilo, ki je bilo poslano poslancem Evropskega parlamenta, zahteva izbris člena 13, prav tako pa je v njem navedeno, da bo priznavanje vsebin uničilo internet. Poročilo je financiral izključno Google.