Umetna inteligenca – koristno orodje ali priložnost za zlorabo? Pravično okolje ali pravna katastrofa?
Datum: 24. 09. 2024
Umetna inteligenca je v zadnjih letih doživela dramatičen skok v razvoju, ki se odraža zdaj že v desetinah tisočev aplikacij in načinov možne uporabe. Kot gobe po dežju so se pojavila orodja, ki nam olajšajo pisanje dopisov in elektronskih sporočil, avtomatizirajo enostavne naloge, pomagajo pri duhamornih opravilih in podobno. Na eni strani se jih upravičeno veselimo, saj nam sprostijo dragoceni čas za kaj bolj pomembnega in prijetnega. Na drugi strani pa nam ta ista orodja delajo preglavice, saj posegajo v področje ustvarjalnosti do te mere, da na prvi pogled ni več možno ugotoviti, ali je neka stvaritev delo človeškega uma ali računalniškega programa. Z vidika avtorskopravne zakonodaje je to izjemno problematično.
Računalnik namesto človeka
Na področju umetniškega ustvarjanja, ki se tudi ni izognilo valu te nove tehnologije, se je pojavila množica programskih orodij, ki na temelju obstoječih umetniških del (glasbenih in vizualnih), ustvarjajo nove vsebine, kreirane s pomočjo računalniških algoritmov in pogosto brez človeškega poseganja. Te vsebine so po stilu in podobi za človeške čute pogosto nerazločljive od izvornih umetniških del. Pravniška strokovna javnost je bila tako v zelo kratkem času soočena z množico popolnoma novih izzivov, kako ohraniti varstvo imetnikov pravic izvornih del, ki so predpogoj za stvaritve umetne inteligence.
Zaščita imetnikov pravic izvornih glasbenih del
Evropska unija je avgusta 2023 že sprejela zakon, ki bo postopno uvajal omejitve in zahteve, ki se nanašajo na stvaritve umetne inteligence. Več informacij je na voljo na povezavi (https://artificialintelligenceact.eu/). Prav tako zakonodajalci drugod po svetu skušajo slediti tempu tehnološkega razvoja. Zakonodajno načelo, ki je podlaga za tovrstne spremembe, je možno strniti v nekaj besedah: pošteno plačilo za uporabo varovanih del. Novi zakoni niso tu zato, da bi zaustavili razvoj, ampak zato, da zagotovijo primerno zaščito imetnikov pravic izvornih del, ki jih umetna inteligenca uporablja za svoje kreacije.
S prevaro do milijonov (in sodnega procesa)
V ZDA trenutno odzvanja primer posameznika, ki je s pomočjo umetne inteligence ustvaril množico skladb, na katerih je bil označen kot imetnik pravic, nato pa te skladbe s pomočjo množice lažnih uporabniških kanalov masovno pretakal do končnih uporabnikov preko spletnih platform kot so Spotify, Apple Music, YouTube Play in Amazon Music. Na ta način si je s prevaro pridobil preko 10 milijonov ameriških dolarjev nadomestil za uporabo varovanih del, ki mu v resnici ne pripadajo. Obtoženi namreč ni imetnik avtorske ali sorodnih pravic na teh delih, pa tudi način, na katerega je dosegel ogromno število predvajanj teh skladb, je na omenjenih spletnih platformah prepovedan. Kot je razvidno iz dokazov, je obtoženi dobro poznal pravila platform, ki jih je zavestno kršil in glede na njih prilagajal svojo strategijo.
Sodni primer je trenutno v teku.
