Datum: 10. 04. 2024

Kolektivni organizaciji IPF in AIPA sta podpisali pismo o nameri, s katerim želita poenostaviti upravljanje določenih pravic na videogramih, zlasti na videospotih. Glede na to, da so t. i. kratki glasbeni filmi zelo specifično AV delo, je IPF zaprosil za upravljanje pravic na videospotih za izvajalce in filmske producente, AIPA pa za soavtorje. Namen pisma je vzpostavitev organizacijsko in stroškovno učinkovitega načina zbiranja in delitve nadomestil za ta dela.

Na IPF z dolgoletno tradicijo uspešno ščitimo sorodne pravice glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, a kljub temu vedno iščemo načine, kako še povečati učinkovitost našega dela. Še nekaj izzivov imamo pri videospotih, ki so avdiovizualne oblike glasbenih del, kjer smo ugotovili prekrivanje zaščitenih vlog s siceršnjimi imetniki pravic, ki jih ščiti AIPA. »IPF na fonogramih že upravlja pravice glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, AIPA pa na videogramih oz. AV delih pravice soavtorjev, izvajalcev in filmskih producentov. Treba je vedeti, da so izvajalci na fonogramih v veliki večini tudi izvajalci na videogramih, proizvajalci fonogramov pa večinoma filmski producenti videospotov,« razlaga direktor IPF Viljem Marjan Hribar.

Direktor IPF Viljem Marjan Hribar in direktor AIPA Gregor Štibernik z vodjo projektov na IPF Tinko Rauh in z vodjo pravne službe AIPA mag. Urošem Rožičem.

Brez nepotrebnega podvajanja prijav in stroškov

Ker tako IPF kot AIPA, sicer vsak za svojo kategorijo imetnikov pravic, uveljavljata pravice iz naslova uporabe videspotov, morajo ustvarjalci posledično prijavljati dela pri obeh kolektivnih organizacijah: »Takšen pristop podvaja opravila pri kolektivnem upravljanju in po nepotrebnem viša stroške imetnikov pravic, zato smo presodili, da je bolje, da organizaciji vzpostavita sistem upravljanja omenjenih pravic na enem mestu,« pojasnjuje direktor AIPA Gregor Štibernik. T. i. videospoti so, tako kaže tudi tuja praksa, posebna vrsta AV del, ki je tesneje povezana s fonogrami, kot pa s ‘klasičnimi’ AV deli.

IPF ima potrebno infrastrukturo

IPF ima za glasbene izvajalce in proizvajalce fonogramov že vzpostavljeno IT infrastrukturo, ustvarjeno bazo podatkov o varovanih delih in bazo imetnikov pravic na varovanih delih ter dostop do mednarodnih baz podatkov o varovanih delih in imetnikih pravic. Na drugi strani znotraj repertoarja, ki ga zastopa AIPA, t. i. videospoti predstavljajo manjši obseg uporabe varovanih del.

Z vidika obeh kolektivnih organizacij je tako smiselno, da se naloge zbiranja in delitve skoncentrirajo na enem mestu. »Po tem, ko smo ugotovili nesmiselnost dvojnega zbiranja podatkov, obračunavanja, deljenja in drugih opravil, moramo zdaj s tem seznaniti vse deležnike, jim to predstaviti in iskati najboljše rešitve upravljanja pravic. Pridobiti je treba tudi soglasja, potem bomo lahko uradno zaprosili za ustrezna dovoljenja,« izpostavlja direktor IPF Viljem Marjan Hribar. Cilj je, da se za vse vrste uporabe fonogramov in videogramov za glasbene izvajalce in filmske producente videospotov pravice upravljajo na enem mestu.

Pomemben korak, a še nekaj točk do uresničitve

V IPF izpostavljajo, da pismo o nameri pomeni pomemben korak k optimizaciji zbiranja in delitve nadomestil za vsa glasbena dela. V AIPA pa dodajajo, da pismo o nameri še ni zavezujoči dogovor organov upravljanja kolektivnih organizacij in še ne predstavlja vloge za spremembo dovoljenj v smislu ZKUASP. V obeh kolektivnih organizacijah se strinjajo, da lahko s takšnim načrtom zaščite pravic naredijo največ za svoje člane, ki pa bodo morali koncept podpreti, postopek spremembe dovoljenj pa bo treba izvesti tudi na Uradu za intelektualno lastnino.

Datum: 20. 03. 2024

Predstavniki kolektivne organizacije IPF in slovenskih proizvajalcev fonogramov so se 20. marca 2024 udeležili regionalne konference o upravljanju pravic priobčitve javnosti fonogramov v Beogradu. So-organizirali sta jo mednarodno združenje fonogramske industrije IFPI ter srbska kolektivna organizacija OFPS.

Konferenca se je poglobljeno ukvarjala s področji zbiranja nadomestil iz radiodifuznega oddajanja, radiodifuzne retransmisije ter sekundarnega radiodifuznega oddajanja.

Drugi del konference je bil namenjen temam delitve nadomestil in s tem povezanimi tehničnimi vprašanji. Predstavniki IPF so kolegom iz drugih držav Balkana predstavili svoje dolgoletne izkušnje pri zbiranju nadomestil iz sekundarnega radiodifuznega oddajanja, kjer je IPF razvil orodja in veščine, ki so lahko vzor mnogim drugim državam, vključno z državami, kjer je tradicija kolektivnega upravljanja mnogo starejša kot v Sloveniji.