Datum: 03. 10. 2024

V sodobnem digitalnem svetu se uporabniško ustvarjene vsebine (UGC – User generated content ali deljenje vsebin na spletu po slovensko) pojavljajo na različnih spletnih platformah, kot so YouTube, Instagram in TikTok. Te platforme so postale osrednji prostor za izražanje ustvarjalnosti, hkrati pa predstavljajo izziv za tradicionalno avtorsko pravo in zaščito pravic izvajalcev in avtorjev. Organizacija AEPO-ARTIS, ki zastopa pravice evropskih izvajalcev, se sooča z naraščajočim pritiskom glede regulacije teh platform, saj želi zagotoviti, da se njihove pravice v digitalnem okolju spoštujejo. Pogosto se vsebine, ki vključujejo avtorsko zaščitene materiale, kot so glasba, video posnetki ali druge umetniške oblike, uporabijo brez izrecnega dovoljenja avtorjev ali imetnikov pravic. To postavlja vprašanje, kako zaščititi pravice ustvarjalcev, ne da bi omejevali svobodo izražanja in ustvarjalnosti na teh platformah.

Odločitev Ustavnega sodišča

V četrtek, 26. septembra 2024, je belgijsko ustavno sodišče objavilo odločitev v zadevi, v kateri so Google, META, Spotify, Streamz in več založb vložile različne zahteve za razveljavitev pravic do nadomestila za pretakanje in uporabo na UGC platformah, kot jih je uvedel belgijska zakon z dne 19. junija 2022, ko je implementiral direktivo DSM. Belgijsko ustavno sodišče je Sodišču Evropske unije predložilo 13 vprašanj za predhodno odločanje, ki se nanašajo na to, ali direktiva DSM, direktiva Infosoc iz leta 2001, Listina EU o temeljnih pravicah, PDEU in celo direktiva TRIS iz leta 2015 (Direktiva EU 2015/1535 – informacijski sistem o tehničnih predpisih) državam članicam prepoveduje uvedbo pravice do nadomestila, ki umetnikom (in novinarjem) zagotavlja zajamčeno in neprenosljivo pravico do prejema plačila, ko se njihova dela izkoriščajo s pretakanjem na platformah UGC.

Datum: 02. 10. 2024

Visok jubilej na današnji dan, 2. oktobra, praznuje Franc Braco Koren.

Pevec, radijski in televizijski voditelj, ki je ime Braco dobil zato, ker sta bila Franca oba z očetom. Oče je bil prav tako prvi pevec Avsenikov in ravno zato se je mali Braco zaljubil v glasbo, saj so Avseniki vadili pri njih doma.

Vse življenje je živel z glasbo in njegov prepoznavni tenor poznamo vsi. Tako iz skladb, kjer je sodeloval z različnimi pevci, npr Marjano Deržaj in Sonjo Gaberšček kot tudi v narodno zabavnih vodah. Več let pa je deloval tudi kot moderator, radijski in televizijski voditelj in pisec besedil.

Ob tem visokem jubileju mu želimo veliko zdravja in veselja do ustvarjanja še naprej!

Datum: 24. 09. 2024

Umetna inteligenca je v zadnjih letih doživela dramatičen skok v razvoju, ki se odraža zdaj že v desetinah tisočev aplikacij in načinov možne uporabe. Kot gobe po dežju so se pojavila orodja, ki nam olajšajo pisanje dopisov in elektronskih sporočil, avtomatizirajo enostavne naloge, pomagajo pri duhamornih opravilih in podobno. Na eni strani se jih upravičeno veselimo, saj nam sprostijo dragoceni čas za kaj bolj pomembnega in prijetnega. Na drugi strani pa nam ta ista orodja delajo preglavice, saj posegajo v področje ustvarjalnosti do te mere, da na prvi pogled ni več možno ugotoviti, ali je neka stvaritev delo človeškega uma ali računalniškega programa. Z vidika avtorskopravne zakonodaje je to izjemno problematično.

Računalnik namesto človeka

Na področju umetniškega ustvarjanja, ki se tudi ni izognilo valu te nove tehnologije, se je pojavila množica programskih orodij, ki na temelju obstoječih umetniških del (glasbenih in vizualnih), ustvarjajo nove vsebine, kreirane s pomočjo računalniških algoritmov in pogosto brez človeškega poseganja. Te vsebine so po stilu in podobi za človeške čute pogosto nerazločljive od izvornih umetniških del. Pravniška strokovna javnost je bila tako v zelo kratkem času soočena z množico popolnoma novih izzivov, kako ohraniti varstvo imetnikov pravic izvornih del, ki so predpogoj za stvaritve umetne inteligence.

Zaščita imetnikov pravic izvornih glasbenih del

Evropska unija je avgusta 2023 že sprejela zakon, ki bo postopno uvajal omejitve in zahteve, ki se nanašajo na stvaritve umetne inteligence. Več informacij je na voljo na povezavi (https://artificialintelligenceact.eu/). Prav tako zakonodajalci drugod po svetu skušajo slediti tempu tehnološkega razvoja. Zakonodajno načelo, ki je podlaga za tovrstne spremembe, je možno strniti v nekaj besedah: pošteno plačilo za uporabo varovanih del. Novi zakoni niso tu zato, da bi zaustavili razvoj, ampak zato, da zagotovijo primerno zaščito imetnikov pravic izvornih del, ki jih umetna inteligenca uporablja za svoje kreacije.

S prevaro do milijonov (in sodnega procesa)

V ZDA trenutno odzvanja primer posameznika, ki je s pomočjo umetne inteligence ustvaril množico skladb, na katerih je bil označen kot imetnik pravic, nato pa te skladbe s pomočjo množice lažnih uporabniških kanalov masovno pretakal do končnih uporabnikov preko spletnih platform kot so Spotify, Apple Music, YouTube Play in Amazon Music. Na ta način si je s prevaro pridobil preko 10 milijonov ameriških dolarjev nadomestil za uporabo varovanih del, ki mu v resnici ne pripadajo. Obtoženi namreč ni imetnik avtorske ali sorodnih pravic na teh delih, pa tudi način, na katerega je dosegel ogromno število predvajanj teh skladb, je na omenjenih spletnih platformah prepovedan. Kot je razvidno iz dokazov, je obtoženi dobro poznal pravila platform, ki jih je zavestno kršil in glede na njih prilagajal svojo strategijo.

Sodni primer je trenutno v teku.

Vir: https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/north-carolina-musician-charged-music-streaming-fraud-aided-artificial-intelligence