Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije vabi v skladu z Zakonom o avtorski in sorordnih pravicah Javni zavod RTV Slovenija k pogajanjem za sklenitev pogodbe o pogojih, načinih in višini nadomestil za uporabo komercialno izdanih fonogramov v radisjkih in televizijskih programih RTV Slovenija.
Ponovno vabimo vse subjekte, ki pri opravljanju radiodifuzne retransmisije ponujajo oz. opravljajo storitve, ki zajemajo pravico dajanja na voljo javnosti, da se udeležijo tretjega srečanja, ki bo v 1. tednu marca na sedežu zavoda na Šmartinski 152. Termin 3. srečanja je sreda 2.3.2011 ob 13 uri.
Vljudno vabljeni!
»Samo enotni bomo zmagovalci, drobljenje pa koristi prodajalcem megle in zasebnim interesom!«
Direktor Zavoda IPF Gregor Štibernik je konec minulega leta prejel ponovno zaupanje za vodenje strokovne službe zavoda. Če se je večina energije v preteklosti zlivala v pozicioniranje in zaznavanje sorodnih pravic, so danes pred kolektivnimi organizacijami novi izzivi. Uporabili smo retrovizor in pogledali v preteklost, z daljnogledom pa v prihodnost.
Konec leta ste prejeli ponovno zaupnico članov Sveta Zavoda IPF, saj ste bili kot direktor ponovno imenovani za novo mandatno obdobje. Katere so tiste prelomnice, ki so po vašem mnenju najbolj prispevale k temu?
Od l. 2006 dalje je bilo ključnih trenutkov kar nekaj. Še posebej bi izpostavil prve delitve in sprejem v svetovne in evropske krovne organizacije. Zavoda IPF ima tudi sedež v upravnem odboru svetovnega združenja kolektivnih organizacij, kar je dosežek brez primere. Kot pomembno štejem tudi obdobje zbiranja nadomestil iz naslova privatnega reproduciranja, podpis pogodbe o sodelovanju med Zavodom IPF in Zavodom AIPA, pomoč drugim kolektivnim organizacijam pri vzpostavljanju dobrega sistema uveljavljanja, strokovno sodelovanje z Uradi za intelektualno lastnino, tako doma kot v Srbiji, Makedoniji in še bi lahko naštevali. Zavod IPF je zagotovo veliko pridobil tudi na prepoznavnosti v skupnem evropskem prostoru, saj smo aktivni člani združenj SCAPR, AEPO-ARTS in IFPI. Vsekakor velika večina od naših skoraj 2.000 članov ve, kaj je naša naloga in poslanstvo in kako oboje izpolnjujemo. Se pa ne slepim, da nas čaka še veliko dela.
Pomemben korak naprej je bil narejen tudi v dostopnosti dela Zavoda IPF.
Če pogledam v retrovizor, je bila ena največjih prelomnic prav gotovo vzpostavitev našega sistema ADMISS. Ta vmesnik je reprezentativen primer dobre prakse, kako upravičencu kadarkoli od kjerkoli omogočiti vpogled v njegove pravice brez kakršnihkoli administrativnih ovir - potrebuje le uporabniško ime in geslo ter dostop do medmrežja. Verjemite - z ADMISS smo navdušili že marsikoga. Tudi izven meja. Rad pa bi izpostavil tudi mnoge, mogoče ne tako vidne, a vseeno pomembne, bitke, ki jih celotna ekipa zavoda s Svetom zavoda na čelu vsakodnevno bije v imenu svojih članov, predvsem pa za njih. Pa čeprav se včasih dozdeva, da nekateri posamezniki še danes, po vseh teh letih in vsej dostopnosti, še vedno ne razumejo pojma sorodnih pravic, ne principov in ne vzvodov kolektivnega uveljavljanja.
Če vas vprašamo po v zadnjem času tolikokrat omenjeni transparentnosti in zakonitosti Zavoda IPF, kaj odgovorite?
Žal, ne moremo mimo madežev, ki jih nekateri želijo neupravičeno pustiti na naši organizaciji. Če kdo, potem lahko kot direktor strokovne službe vsak trenutek izvajalcu pogledam v oči, saj naši izplačani zneski, ki jih prejmejo upravičenci, odražajo realna nadomestila za povsem realen in transparenten obseg predvajanj. Pač primeren trgu, na katerem delujemo - če nas je 2 milijona, je verjetno povsem realno, da so izplačila posameznim imetnikom pravic nadomestila 30-krat nižja, kot v npr. v Franciji. Zato se zaposleni v Zavodu IPF kot tisti, ki izvajamo sklepe skupščin in Sveta zavoda, distanciramo od politike všečnosti. Naša glavna skrb in vodilo je zagotavljanje kot prvo nearbitrarnosti in kot drugo zagotavljanje, da so s pravili delitve upravičenci seznanjeni vnaprej - tako, kot to predvideva zakon in ne šele recimo pod kakšno temo znotraj točke razno na sami seji skupščine. Mogoče peščici res ni všeč, da vsak upravičenec prejme toliko, kolikor je bilo zbranega v njegovem imenu oziroma na podlagi prijavljene uporabe njegovih varovanih del. Vendar drugače - če želimo delovati zakonito - ne gre! In zakonitost delovanja je v Zavodu IPF na prvem mestu.
Zakonitost v tem primeru ne more brez transparentnosti. V Zavodu IPF ste jima dodali še dostopnost.
Vsekakor je izjemno pomembno, da lahko naši člani vsak trenutek v spletni aplikaciji ADMISS dobijo popoln vpogled v prijavo dela, obsežne obračunske podatke in celo možnost pregleda vseh predvajanj izvedb za posamezno izvedbo in vseh izvedb po posameznih izvajalcih. Na našo transparentnost, dostopnost in enakopravno obravnavanje vseh kaže tudi dejstvo, da se v Zavod IPF lahko kadarkoli včlani katerikoli imetnik sorodnih pravic, prav tako so na naše skupščine vedno vabljeni vsi člani. In vsi lahko tudi glasujejo. Na spletu imamo za razliko od ostalih kolektivnih organizacij že več let objavljene tudi vse zapisnike vseh sej vseh organov za vsa leta poslovanja ter vse sporazume z reprezentativnimi skupinami uporabnikov, tako da lahko tudi zavezanci 'preverjajo', ali delujemo v skladu z ZASP.
Kaj čaka IPF in kolektivne organizacije nasploh v prihodnosti?
Naš primarni cilj je vsekakor povečati zbrana sredstva in tako omogočiti našim članom višja izplačila. Kot eno najoptimalnejših rešitev za tako velik oz. majhen trg, kot je Slovenija, zato vidim združevanje kolektivnih organizacij. Zato mora biti eden temeljnih ciljev - pa ne samo moj oz. cilj Zavoda IPF, temveč vseh glasbenikov - tudi povezovanje strokovnih služb.
In kako to doseči?
Zavod IPF, ki je nastal skozi dialog reprezentativnega združenja glasbenikov z največjimi domačimi založniki - združuje torej tako izvajalce kot proizvajalce fonogramov. Dobro prakso sodelovanja in združitve v bistvu na Zavodu IPF izvajamo že od samega začetka - to je od l. 2004 dalje. Vsi v strokovni službi namreč delamo za dve kategoriji upravičencev in ne samo npr. za proizvajalce fonogramov. Verjetno je vsakemu jasno, da smo se s tem ognili podvojeni npr. terenski in pravni službi, fakturiranju, računovodstvu, obdelavi sporedov predvajanih del in še bi lahko naštevali. Vendar pa rezerve v smislu združevanja kolektivnih organizacij še vedno obstajajo in na nas je, da besede udejanjimo. Zavod IPF je to, da se vendarle da kaj premakniti v smeri združevanja, prvi pokazal prav s sodelovanjem z Zavodom AIPA, kjer je storjen šele prvi korak. Oboji imamo namreč še veliko idej glede naše skupne poti. Pomemben izziv za nas je tudi digitalna pravica oz. pravice, izhajajoče iz del, ki se tako ali drugače pretakajo po internetu. Zagotovo je na mestu vprašanje, ali zakonodaja sledi razvoju. Odgovor je marsikomu jasen in prav gotovo bi tudi tu morali prav vsi imetniki pravic stopiti skupaj - pa naj gre za literarne ali glasbene založnike, filmske producente, avtorje glasbe, režiserje, scenariste ali pa igralce in izvajalce. Neenotni namreč izgubljamo vsi. Samo enotni bomo zmagovalci, drobljenje pa koristi prodajalcem megle in peščici posameznikov z zasebnimi interesi, ki pa, žal, nimajo veze s kolektivnim upravljanjem.
V Zavodu IPF smo se z začudenjem soočili s še eno zahtevo nekaterih slovenskih glasbenikov po spremembi veljavne zakonodaje o avtorski in sorodnih pravicah, ki so jo povzeli tudi nekateri mediji. Omenjeni glasbeniki do sedaj na nobeni od skupščin Zavoda IPF ali po kakršni koli drugi poti niso poskušali predstaviti svojih pričakovanj ali nezadovoljstva z zakonsko ureditvijo Zavodu IPF, njihovi kolektivni organizaciji. Iniciative ne glede na želje nikakor ne moremo podpreti, saj ne vzdrži strokovnega in resnega pristopa.
Že bežno poznavanje zakonodaje je dovolj za ugotovitev, da pravice proizvajalca fonogramov pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, ki prevzamejo pobudo in odgovornost za prvi posnetek izvedbe. Te osebe niso nujno "založbe", kar vedo marsikateri od podpisnikov, ki imajo že leta svoje (pod)založbe in distribuirajo svoje fonograme prav s pomočjo ''založb'' - ustanoviteljic Zavoda IPF.
Iz vsebine peticije ni jasno, v kakšnem primeru bi sploh lahko nastala situacija, ki jo omenjajo podpisniki, ko bi bil fonogram javno priobčen še pred objavo na fonogramu, izdanem v komercialne namene? Kako bi ga sploh lahko kdorkoli javno priobčil, če pa ni bil nikjer objavljen? Že sama spletna objava fonograma je dovolj, da se fonogram šteje za fonogram, izdan v komercialne namene, nadomestila pa bi v tem primeru pripadla imetniku pravic proizvajalca fonograma, ki bi bil lahko tudi izvajalec sam, če ni sklenil založniške pogodbe.
V primeru, ko bi bil fonogram resnično objavljen brez komercialnega namena, pa nadomestil za javno priobčevanje ne bi bilo mogoče dodeliti ali zbirati za nikogar, saj se po določilih Rimske konvencije, ki jim dobesedno sledi domači ZASP, nadomestila za javno priobčitev lahko zbirajo samo za fonograme, izdane v komercialne namene.
Še kako pomembno je dejstvo, da nikjer na svetu nadomestil iz naslova sorodnih pravic ne uveljavljajo proizvajalci fonogramov in izvajalci ločeno. Taka ideja se lahko porodi le nepoučenim ali zlonamernim.
Po določilih 12. člena Rimske konvencije so uporabniki za javno priobčitev vselej dolžni plačati enkratno nadomestilo. To pomeni, da nadomestil v nobenem primeru ni mogoče uveljavljati ločeno, pač pa vselej v enkratnem znesku, ki pa ga lahko za imetnike pravic zbirajo proizvajalci fonogramov (tako kot pri nas), izvajalci ali oboji skupaj. Tem mednarodnim pravnim določilom se pač ne da izogniti. Torej je naš ZASP, v katerem je upoštevana prva opcija, na tem mestu popolnoma v skladu z mednarodnimi standardi in konvencijami, saj izvajalci in proizvajalci fonogramov že leta skupaj uveljavljajo pravice.
Peticija kot soustanovitelja Zavoda IPF, kolektivne organizacije za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, zlonamerno, ne prvič (in verjetno, žal tudi ne zadnjič) vztrajno navaja samo založbe, nikjer pa nikoli do sedaj v svojih pamfletih podpisniki ne omenjajo Sindikata glasbenikov Slovenije, ki je v času ustanovitve nedvomno predstavljal glasbene izvajalce.
Prav tako peticija pavšalno ocenjuje, da je »zasebna institucija« popolnoma neprimerna oblika za upravljanje njihovih pravic. Tudi tokrat zlonamerno, ne prvič (in verjetno, žal ne tudi zadnjič) povsem spregledajo dejstvo, da so se v ustanovnem aktu ustanovitelji Zavoda IPF odpovedali pravicam soustanoviteljev po zakonu o zavodih in jih prenesli na skupščini Zavoda, torej imetnike pravic neposredno.
Zato ponovno, v upanju, da bo tokrat ostalo v dolgoročnem spominu: v primeru Zavoda IPF ne gre za zasebno institucijo, pač pa kolektivno organizacijo, v kateri so enakopravno, brez ločevanja po dohodku ali drugih kulturno-umetniških zaslugah, zastopani vsi imetniki pravic, in to brez izjem.
Zavedamo se časov, ki za glasbeno industrijo in vse, vpletene vanjo - pa naj bodo to (samo)založniki (ki so lahko hkrati tudi izvajalci in avtorji), izvajalci (ki so lahko hkrati tudi avtorji in (samo)založniki) in avtorji (ki so lahko hkrati tudi (samo)založniki in izvajalci), niso rožnati, zato pozivamo h konstruktivnim dejanjem in strateškem razmisleku o digitalni prihodnosti, v kateri smo se znašli in ki na novo 'meša karte', določa razmerja in odnose v svetu avtorskih in sorodnih pravic.
Boštjan Dermol, predsednik Sveta Zavoda IPF
Spoštovanim kolegom iz združenja SAZAS se zahvaljujemo za pozorno branje E-novic Zavoda IPF in refleksijo, ki so jo podali v analizi zapisanega. Moramo priznati, da nas čudi, da se z delovanjem katerekoli druge sorodne organizacije v tako nedorečeni dikciji tudi uradno ukvarja SAZAS. Iz njihovih komentarjev na naše E-novice št. 29 je zaznati besede, ki opisujejo dejanja drugih, sicer z njimi tako ali drugače povezanih imetnikov pravic in njihovih unij. Zagotovo pa bi Zavod IPF bolj razveselile konkretne pobude po sodelovanju v skupno dobro vseh glasbenikov, ki jih zastopamo tako SAZAS, kot Zavod IPF.
Kljub temu, da so na Združenju SAZAS pozorno prebrali naše E-novice, naj znova poudarimo, da Zavod IPF deluje legalno in popolnoma legitimno, v skladu z vso veljavno slovensko in evropsko zakonodajo, kar je predmet vsakoletnih neodvisnih revizij in internih ter zunanjih procesov kontrole pristojnih organov. Prav predlog po eni od tovrstnih, sicer izrednih revizij, je na novembrskih skupščinah zavrnila večina članov, saj v obstoječih mehanizmih, ki jih nudi zakon, prepoznavajo zadostno mero zakonitosti.
Možnost soupravljanja imajo v Zavodu IPF vsi člani, ki se udeležujejo naših skupščin ali se kako drugače vključujejo v delovanje svoje kolektivne organizacije. Cenimo vse akcijske poteze in predloge, saj smo odprti za vse konstruktivne pobude, ki imajo zakonsko osnovo in ki so usmerjene v skupno dobro naših članov. Vsekakor pa nismo in ne moremo pristati na nelegitimne in nezakonite zahteve, ki so jih v preteklosti na nas naslavljali nekateri imetniki pravic. Na voljo smo jim dali mnogo več podatkov, kot jih predvideva ZASP, a za to niso pokazali nikakršnega interesa. Seveda nas takšno ravnanje, s katerim akterji v širšem prostoru izražajo neutemeljene in neargumentirane dvome v zakonitost našega delovanja, hkrati pa ne najdejo časa za vpogled v dokumente, čudi, zato se upravičeno sprašujemo po njegovih vzgibih.
Javnost dela Zavoda IPF je predpisana z evropsko in slovensko zakonodajo, o skladnosti našega delovanja z njo pa naj presojajo sodišča in ne imetniki pravic, njihova društva ali unije! Zato nikakor ne more biti predmet naših kapric (ali celo kapric druge kolektivne organizacije!).
In Upravno sodišče je že presojalo, presodilo in kar 2x (!) odredilo, da morajo v neki drugi kolektivni organizaciji odpraviti hude nepravilnosti: pojasniti delitev, obelodaniti sklepe, na podlagi katerih je bila delitev opravljena (ti sklepi so namreč bili in še vedno tajnost, čeprav bi morala biti pravila delitve po ZASP vnaprej znana) in med drugim omogočiti tudi pregled porabe sredstev promocijskega sklada, saj v nobenem dokumentu s strani neke druge kolektivne organizacije ni pojasnjeno, komu in po kakšnih merilih so se razdelila sredstva v višini skoraj 1.000.000 €!
V svobodno voljo naših članov, ki lahko za odločanje na skupščini pooblastijo kolege, ne smemo in ne moremo poseči, saj bi to pomenilo tako nezakonitost kot neposreden poseg v njihove pravice in dvom v njihovo popolnoma samostojno odločitev. Prepričani smo, da kolegi, prisotni na skupščinah, po svojih najboljših močeh zastopajo interese in stališča kolegov.
Vseeno se zahvaljujemo skrbi druge kolektivne organizacije za zakonitost našega delovanja, kateri sicer posvečamo zelo veliko pozornosti in jo v svoje delovno okolje umeščamo z vso resnostjo in odgovornostjo. Dvom, ki ga izraža le peščica od več kot 1700 članov, je bil na zadnjih sejah skupščin nedvoumno zavrnjen. Članom je namreč splošno znano, da je Zavod IPF podvržen vsakoletnim podrobnim pregledom s strani države pooblaščenih neodvisnih revizijskih družb.
Če bodo naši člani spremenili svoje mnenje o izrednih revizijah, pa boste to lahko kmalu po odločitvi prebrali v naših E-novicah.
S kolegialnimi pozdravi,
Boštjan Dermol, predsednik Sveta Zavoda IPF