Datum: 12. 09. 2012

V nadaljevanju smo zbrali nekaj aktualnejši zgodb, ki so povezane z glasbo v digitalnem okolju. Vabimo vas k branju.

Glasba na zahtevo z 40 % rastjo

Storitve z glasbo na zahtevo, kot sta Spotify in We7, bo letos ustvarila skoraj 700 milijonov funtov, kar je za 40 % več kot lani. To je spletne strani s pretočno glasbeno vsebino postavilo za najhitreje rastoče v panogi, saj bodo naprimer strani, ki ponujajo nalaganje glasbe s spleta, zabeležile »le« 8,5 % rast.

V glasbeni industriji še vedno prevladuje prodaja fizičnih nosilcev zvoka, kot sta cd ali vinilna plošča, ki predstavljata 61 % prodaje. A samo letos se je delež prodaje glasbe v tej obliki na svetovni ravni znižal za kar 12 %, celo za 30 % pa v Veliki Britaniji. Digitalna glasba v obliki prenosov, pretakanja ali mobilne glasbe naj bi sicer po prodaji fizične nosilce zvoka prehitela leta 2015. Prihodki glasbene industrije iz naslova prodaje so letos upadli za 2,6 %.

Amazon Digital Locker 
Amazon je z novimi vsebinami, ki omogočajo lažjo sinhronizacijo in prenos datotek, nadgradili svojo storitev, imenovano Digital locker. Glavna novost je storitev »scan-and-match«, ki samodejno preveri glasbene datoteke v računalniku uporabnika, jih primerja z obstoječim katalogom Amazona in jih samodejno prenese v Digital locker. Storitev je že na voljo v ZDA, še letos pa naj bi bila tudi v Evropi.

Spletna storitev Digital Locker, ki je bila lani predstavljena v ZDA, uporabniku omogoča, da naloži svoje digitalne glasbene datoteke na strežnike podjetja in tako do njih dostopa preko katere koli naprave, priklopljene na internet. Zanimivo je, da je Amazon Digital Locker na začetku vpeljal brez sodelovanja z založbami z utemeljitvijo, da gre za nalaganje zasebnih kopij že obstoječe digitalne glasbe, za katero obstajajo izjeme v varstvu pravic. A so pogovore kmalu začeli, saj želijo dodati storitvi nove funkcije, za katere pa nedvomno potrebujejo dovoljenja lastnikov pravic.

Google proti stranem z nelegalno glasbo 
Google naj bi pospešili začetek ambicioznega ponujanja glasbene storitve Google Music tudi zunaj ZDA, ob tem pa zmanjšal prikazovanje spletnih strani z nelegalno digitalno glasbo v iskanih zadetkih. Prav to naj bi bil glavni generator za vzpon njihove lastne storitve, ki je urejena v skladu z vsemi digitalno pravicami in ki imetnikom omogoča ustrezna nadomestila. Zabavna industrija, npr. v Veliki Britaniji, šteje takšno odločitev za pomemben mejnik na poti k spoštovanju intelektualne lastnine v digitalnem okolju. Sicer pa z omejitvami ne bodo prizadete strani, kot je YouTube, saj imajo že zdaj dovolj dobro proti piratsko zaščito, ki prepoznava nezakonito kopirane vsebine.

Povzeto po Aepo Artis News Bulletin

Datum: 14. 08. 2012

V Zavodu IPF vsaki dve leti v skladu s statutom zamenjamo predsednika Sveta zavoda, ki prihajata izmenično iz izvajalskih in fonogramskih vrst. Po dveh letih predsedovanja Boštjana Dermola, predsednika Skupščine izvajalcev, je julija predsednik Sveta Zavoda IPF postal Boštjan Menart, tudi predsednik Skupščine proizvajalcev fonogramov. Vodenje Strokovnega sveta je prevzel mag. Andrej Sraka.

Statut Zavoda IPF predvideva dvoletno rotacijo na vodilnem mestu najvišjega organa - sveta zavoda. Tako je po dveh letih, ko je vodenje sveta uspešno pripeljal do konca mandata Boštjan Dermol, vodstvo prevzel Boštjan Menart. Ob tem smo pozdravili tudi novega predsednika strokovnega sveta mag. Andreja Srako.

Pogled v pretekli dve leti

Boštjan Dermol izpostavlja, da smo v Zavodu IPF v preteklih dveh letih naredili mnogo korakov naprej. Vsekakor moramo izpostaviti povečan obseg dela zaradi vpeljave novih mehanizmov nadzora uporabe glasbe in proaktivnost na več področjih uporabe fonogramov. Zavedamo se, da so bili stroški relativno visoki, vendar bodo naložbe zaradi njih prave rezultate prinašale v prihodnjih letih.  Za delovanje Zavoda IPF so bile izjemno pomembne tudi izpogajane tarife za uporabo del, vse skupaj pa je rezultiralo v izplačilih upravičencem. Transparentnost našega dela in dostopnost informacij smo pripeljali na zavidljivo raven. To potrjujejo tudi aktivno sodelovanje upravičencev pri delu Zavoda IPF, mnoge sugestije, pripombe in pohvale, ki smo jih bili deležni v zadnjih dveh letih. Dodaten korak naprej je tudi več kot uspešno sodelovanje z reprezentativnimi sindikati. Posebno pozornost smo namenili podpisom bilateralnih sporazumov, ki našim izvajalcem in proizvajalcem fonogramov omogočajo varstvo pravic tudi v tujini, in mednarodnemu sodelovanju v krovnih organizacijah.

Pogled naprej
Novi predsednik Sveta zavoda Boštjan Menart bo nadaljeval začrtano strategijo: (1.) povečevanja prihodkov na podlagi novo sklenjenih sporazumov z uporabniki in (2.) prizadevanja za povečevanje delilne mase z zniževanjem stroškov delovanja, pri čemer bo Svet zavoda posebej pozoren tudi na aktivno upravljanje terjatev. Prizadevali si bomo tudi za nadaljevanje rasti nadomestil domačim upravičencem. Že zdaj se pospešeno pripravljamo na regionalno konferenco oktobra v Sarajevu, kjer želimo uveljaviti koncept skupne baze del v regiji. Zagotovo pa kot eno od prioritet dvoletnega mandata predsednika Sveta zavoda Boštjan Menart vidi tudi prizadevanja za sodelovanje z drugimi kolektivnimi organizacijami in za združevanje procesov uveljavljanja.