Kaj prinaša novi Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic?
Datum: 30. 09. 2016
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic bo kmalu stopil v veljavo. Po potrditvi v državnem zboru in neizglasovanem vetu v državnem svetu novi zakon med drugim določa način delovanja kolektivnih organizacij, nadzor nad njimi, položaj imetnikov pravic in oblikovanje posebnih skladov. IPF je ves čas priprave zakona sodeloval s konstruktivnimi predlogi, a žal so bili nekateri, ki bi zakon naredili zares učinkovit, preslišani. Kljub temu je razveseljivo, da je bil zakon sprejet in da kolektivne organizacije na določen način postavlja na skupni imenovalec.
Avtorska in sorodne pravice so po potrditvi zakona v državnem zboru in zavrnitvi predloga za veto v državnem svetu na končni poti v nov zakonodajni okvir. Od do sedaj veljavnega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 1995 (in njegovih kasnejših dopolnitev), ki združuje vsa področja avtorskega prava, bo tako ločeno kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. V IPF-u smo od začetka pobud za pripravo novega zakona sodelovali na mnogih usklajevanjih s ciljem, da imetniki pravic dobijo zase kar najboljši zakon. Ob končnem predlogu zakona smo ugotovili, da so pripravljavci upoštevali kar nekaj predlogov, nekaj takšnih, ki bi delovanje kolektivnih organizacij naredili še učinkovitejše, pa žal niso upoštevali.
Vse kolektivne organizacije na istem imenovalcu
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic opredeljuje način delovanja kolektivnih organizacij. Podrobneje se ukvarja z obliko in načinom nadzora nad njimi, določa položaj imetnikov pravic v razmerju do organizacije, ureja delitev avtorskih honorarjev in večnamenskih skladov, s katerimi kolektivne organizacije vzpodbujajo ustvarjalnost v domačem okolju. Zakon ohranja tudi obvezno kolektivno upravljanje s pravicami, ko so avtorska dela množično uporabljena, čeprav je bilo to področje sprva deležno kar nekaj pobud za spremembe. V IPF-u nas veseli, da je državni zbor zakon končno potrdil in veto ni bil sprejet, saj določena področja ureja bolj univerzalno, jasneje, predvsem pa vse kolektivne organizacije postavlja na isti imenovalec.