Datum: 03. 03. 2025

IPF letos s ponosom praznuje 25-letnico delovanja.

Naša nenehna usmerjenost k potrebam imetnikov pravic in stalna prizadevanja za nadgradnjo uporabniške izkušnje so tudi v duhu obletnice botrovala k uspešni implementaciji sistema monitoringa s tehnologijo fingerprint, ki omogoča prepoznavo uporabljenih del in kontrolo pravilnosti oddanih podatkov s strani imetnikov pravic. Ta napredni pristop zagotavlja večjo transparentnost ter natančnost pri spremljanju predvajanja glasbenih del, kar pripomore k pravičnejši razdelitvi nadomestil glasbenim ustvarjalcem.

Kako deluje tehnologija glasbenega prstnega odtisa?

Tehnologija analizira in zajame edinstvene značilnosti glasbenega posnetka. Postopek gre takole:

1. Zajem zvoka: ko se skladba predvaja, se njen zvok zajame in pretvori v digitalni signal.
2. Analiza frekvenc: digitalni signal se razdeli na različne frekvenčne pasove. Vsak pas predstavlja določeno frekvenčno območje zvoka.
3. Ustvarjanje prstnega odtisa: za vsak frekvenčni pas se izračunajo značilne točke, kot so vrhovi in dna v amplitudi. Te značilne točke tvorijo "prstni odtis" skladbe.
4. Primerjava prstnih odtisov: prstni odtis zajete skladbe se primerja z bazo podatkov prstnih odtisov znanih skladb. Če se najde ujemanje, se skladba prepozna.

Ta tehnologija omogoča hitro in precej natančno prepoznavanje glasbe, hrup v ozadju ali predelan posnetek pa lahko bistveno oteži prepoznavo posnetka.

Novo na portalu ADMISS

Rezultati tovrstnega monitoringa so zdaj dostopni tudi v spletnem portalu Admiss, kjer lahko imetniki pravic v rubriki "Kaj se rola" pri polju "Podatki" preklopijo prikaz podatkov in namesto sporeda izberejo "Fingerprint". Naši podatki namreč izhajajo iz dveh različnih virov – uradno pridobljenih sporedov RTV organizacij ter monitoringa, ki temelji na tehnologiji fingerprint. Rezultati monitoringa temeljijo na avtomatiziranem prepoznavanju uporabljenih del, kar lahko v določenih primerih povzroči odstopanja v primerjavi z uradnimi sporedi RTV organizacij. Podatki fingerprint so na voljo z dvodnevnim zamikom, prikazujemo pa jih od 1. julija 2024 dalje. Pri uradnih sporedih pa je pri vsakem posameznem radiu navedeno, do kdaj so bili podatki obdelani. S tem smo še dodatno izboljšali naše storitve in uporabnikom storitve omogočili še boljšo izkušnjo pri uporabi našega portala. Poudarjamo, da sicer IPF pri delitvi nadomestil  še naprej upošteva izključno podatke, ki nam jih v skladu z zakonskimi obveznostmi posredujejo RTV organizacije.

Kako lahko ustvarjalci glasbe prispevate k kakovosti storitve?

Tako, da nam posredujete mp3 posnetke fonogramov, pri katerih sodelujete kot ustvarjalec glasbe. To bo bistveno izboljšalo natančnost prepoznavanja in spremljanja uporabe vaših del.

S to novostjo IPF še naprej krepi svoje poslanstvo zagotavljanja poštenega in učinkovitega varstva pravic glasbenih ustvarjalcev.

Veseli bomo vaših povratnih informacij in predlogov za izboljšave! Svoje izkušnje pri uporabi storitve in morebitne predloge nam lahko sporočite na e-naslov upravicenci@ipf.si.

Datum: 10. 02. 2025

Osrednje točke razprav in strateških usmeritev

Zasedanje delovnih skupin SCAPR v Milanu je združilo več kot 120 udeležencev iz več kot 35 držav za štiri dni sodelovanja in strateških razprav. Na srečanjih so obravnavali številne ključne točke, vključno s strateško uvedbo mednarodne številke izvajalcev (IPN), izzivi, s katerimi se soočajo organizacije za kolektivno upravljanje (CMO), in tehničnimi, operativnimi ter pravnimi vidiki ključnih sistemov SCAPR, kot sta IPD in VRDB. Pravna delovna skupina (LWG) je raziskovala vpliv umetne inteligence (AI) na upravljanje pravic izvajalcev, varstvo podatkov in izzive letnega dodatnega nagrajevanja. Tehnična delovna skupina (TWG) je razpravljala o prihodnjem razvoju VRDB in uporabi zunanjih podatkovnih virov. Poslovna delovna skupina (BWG) se je osredotočila na uveljavljanje akcijskih načrtov, usklajevanje praks in izmenjavo znanja, medtem ko je delovna skupina za sodelovanje in razvoj (CDWG) pregledala podporne ukrepe za CMO po svetu. Odbor za podatkovne baze (DC) je nadzoroval sisteme IPD, VRDB in druge tehnične rešitve. Zaključna seja je obravnavala razvoj članstva, strateško usmeritev SCAPR in priprave na generalno skupščino SCAPR. Delavnica VRDB je omogočila izmenjavo najboljših praks in tehničnega znanja, z osredotočanjem na upravljanje klasične glasbe.

V sklopu dogodka je IPF, k.o. sklenil nova sporazuma o zastopanju s kolektivno organizacijo GVL iz Nemčije, za področje pravic proizvajalcev fonogramov ter s kolektivno organizacijo NORMA iz Nizozemske, za področje pravic izvajalcev. S tem je še dodatno izboljšana pokritost ozemelj za uveljavljanje sorodnih pravic v tujini in okrepljena izmenjava nadomestil s tujino.

Vir: Linkedin SCAPR

Datum: 22. 01. 2025

Vir: zsss.si

Sindikat kulture in narave Slovenije – Glosa je v drugi polovici lanskega decembra organiziral in gostil 19. srečanje Mednarodne zveze glasbenikov (FIM), katere dejaven del je že dolga leta.

Na sliki: predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar in predsednik FIM John Smith 

Kaj je FIM?

FIM je organizacija, ki zastopa interese glasbenikov po vsem svetu, ustanovljena je bila leta 1948 in združuje sindikate glasbenikov ter podobne organizacije iz približno 60 držav. Med glavnimi cilji organizacije je zaščita in spodbujanje ekonomskih, socialnih in umetniških interesov glasbenikov, spodbujanje in krepitev mednarodnega sodelovanja, promocija zakonodajnih in drugih pobud v interesu glasbenikov ter sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so Unesco, Mednarodna organizacija dela (ILO) in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in organizacijami, ki upravljajo pravice izvajalcev.

FIM tudi aktivno sodeluje pri zagovorništvu za boljše zakonodajne in politične okvire, ki bi izboljšali status umetnikov, nudi podporo kolektivnemu upravljanju pravic, organizira pa tudi izobraževanja in usposabljanja (delavnice in seminarje) za glasbenike, da bi izboljšali njihove veščine in znanje o pravicah ter delovnih pogojih.

O čem je tekla beseda

Pester program, katerega glavni organizator je bil slovenski umetnik in Glosin sindikalist mag. Andrej Sraka (predsednik Sindikata Glosa SNG Opera in balet Ljubljana ter predsednik Glose SKG – Sindikalne konference glasbenikov), se je začel seveda z glasbo. Prispeval jo je Pihalni kvintet SNG Opera in balet Ljubljana, katerega del je tudi Sraka. Uvodni del se je nadaljeval z nagovori državnega sekretarja na Ministrstvu RS za kulturo mag. Marka Rusjana, Mitje Šuštarja, predsednika Sindikata Glosa, ter Johna F. Smitha, predsednika Mednarodne zveze glasbenikov (FIM).

Na sliki direktor IPF, k.o. Viljem Marjan Hribar

Prenos in izvrševanje Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu

Osrednja tema srečanja sta bila prenos in izvrševanje Direktive 2019/790 (Direktiva o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu). Direktor IPF, k.o., Viljem Marjan Hribar, je v prezentaciji predstavil prenos omenjene direktive v slovenski pravni red in izpostavil bistvene elemente za izvajalce, kot so izenačitev položaja izvajalcev na videogramih z izvajalci na fonogramih (implementacija Pekinške pogodbe), implementacija 18. člena direktive (pravica do primernega in sorazmernega nadomestila) ter obvezno kolektivno upravljanje pravic igralcev ter izvajalcev v primeru uporabe na spletnih platformah ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu.

Izzivi in priložnosti glasbenega sektorja

Teme v nadaljevanju dvodnevnega srečanja so bile raznolike in so segale od izzivov in dobrih praks kolektivnih pogajanj, nacionalnih politik financiranja do nekaterih posledic brexita za mobilnosti med Združenim kraljestvom in EU (nošenje instrumentov na letalih in vlakih). Dotaknili pa so se tudi vpliva umetne inteligence na glasbeni sektor oziroma ublažitve njenih negativnih vplivov z mehanizmi nadomestil.

Celoten članek lahko preberete tukaj.