Kaj je IPF, k.o.?

Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, k.o. (IPF, k.o.) je bil ustanovljen kot neprofitna organizacija, katere glavni cilj in dejavnost sta kolektivno uveljavljanje in zaščita pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Pravice imetnikov pravic upravlja na področju Republike Slovenije, na podlagi sporazumov o zastopanju s tujo kolektivno organizacijo pa upravlja tudi pravice tujih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji.

IPF, k.o. je bil ustanovljen leta 1997, novembra leta 2000 pa je od Urada RS za intelektualno lastnino prejel prvo dovoljenje za kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji. IPF, k.o. je edina kolektivna organizacija v Sloveniji, ki deluje na področju zaščite sorodnih pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov.

Leta 2023 je IPF, k.o. prejel novi dovoljenji za upravljanje še drugih pravic na fonogramih in tudi nekaterih pravic na videogramih. Več o pravicah, ki jih upravlja IPF, k.o., si lahko preberete tukaj. 

Kdo so izvajalci?

Izvajalci na fonogramu ali videogramu pomenijo igralce, pevce, glasbenike, plesalce in druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, deklamirajo, nastopajo, interpretirajo ali drugače izvajajo avtorska ali folklorna dela. Za izvajalce se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.

"ZKUASP je tu zelo dobro izbral nevtralni pojem, ki se ne pokriva z običajnimi strokovnimi nazivi na tem področju (kot so npr. tonski mojster, tonski inženir, mešalec zvoka ipd.) in s tem vsaj posredno nakazal, da priznanje ali nepriznanje sorodne pravice ne more biti odvisno od tega, kakšen strokovni naziv ima neka oseba, temveč od tega, kakšen je njen dejanski prispevek k posnetku izvedbe. Če tonski inženir v konkretnem primeru prispeva k neposredni umetniški interpretaciji dela, če na umetniški način zvočno (tonsko) obdelala neko izvedbo, potem je oblikovalec tona in mu pripada tudi sorodna pravica. Če pa je njegova dejavnost le tehnične narave in zagotavlja le tehnično nemoten in pravilen potek snemanja, ustrezne običajne korekcije tonskih karakteristik zvoka ipd., ni oblikovalec zvoka v smislu 118. člena ZASP in tudi nima sorodne pravice (prim. BGH z dne 27.5.1982, Dietz, str. 473). V vsakem primeru bo pač treba ugotavljati, ali je oseba, ki je sodelovala pri izvedbi (oziroma katera od teh oseb, če jih je morda sodelovalo več), res umetniško, in ne le tehnično prispevala h končnemu rezultatu. To verjetno ne bo zmeraj lahko in sodna praksa bo tu morala dati odgovore še na številna vprašanja." (Trampuž, M. et al. 1997: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem. - Ljubljana, GV. Stran 286.)

"Oblikovalec tona", ki je zaradi svojega prispevka k "umetniški interpretaciji" dela upravičen do nadomestila, je bil doslej v slovenski diskografiji najpogosteje označen z nazivom "producent" ali "glasbeni producent". To pa seveda ne pomeni, da v posameznih primerih s soglasjem proizvajalca in vseh izvajalcev fonograma, do nadomestil ne bi bil upravičen tudi drug izvajalec, ki je opravil podobno pomembno vlogo pri nastajanju fonograma.

Kaj je fonogram?

Po načelih Mednarodne konvencije za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rimska konvencija, 1961 - 3 b. člen) in Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, je fonogram vsak "posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov ali nadomestka zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno delo".

Obenem velja opozoriti, da skladno z določili ZASP, IPF, k.o. zbira nadomestila za priobčitev javnosti le za tiste fonograme, ki so bili izdani v komercialne namene ali dani na voljo javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo (npr. internetna uporaba fonogramov ali pa uporaba fonogramov v mobilni telefoniji, na način, ki omogoča poslušanje posameznih fonogramov po izbiri posameznika). Slednje predvsem z razvojem novih tehnologij, omogoča tudi fizičnim osebam, da se štejejo za proizvajalce fonogramov.

Kaj je videogram?

Videogram pomeni prvi posnetek avdiovizualnega dela ali zaporedja gibljivih slik, z zvokom ali brez, ali njihovega nadomestka, s katerega se ti lahko zaznajo, reproducirajo ali priobčujejo s pomočjo naprave.

Videogram je torej izraz, ki se uporablja za označevanje avdiovizualnega zapisa, ki vsebuje video zapis z zvokom ali brez. To je lahko katerikoli video posnetek, kot na primer glasbeni video (videospot), film, dokumentarec ali celo kratki video posnetek, ki se lahko deli tudi prek družbenih omrežij. Videogrami so priljubljeni na spletu, saj omogočajo vizualno izkušnjo, ki je podprta z zvokom.

Kaj pomeni priobčitev javnosti?

Če se fonogram ali videogram uporablja za kakršno koli priobčitev javnosti, je uporabnik v primeru priobčitve fonograma dolžan plačati nadomestilo izvajalcem in proizvajalcem fonogramov, v primeru priobčitve videograma pa izvajalcem in filmskim producentom. 

Priobčitev javnosti pomeni javno predvajanje fonogramov ali videogramov npr. glasbe, posnetkov govora ali drugih zvočnih posnetkov, videospotov, filmov, serij .... Priobčitev javnosti se lahko zgodi na različnih mestih, kot so koncerti, radijska in televizijska oddajanja, kinodvorane, trgovine, gostinski objekti, frizerski saloni, hoteli, spletne strani, aplikacije za pretakanje glasbe in druge platforme, kjer so fonogrami na voljo širši javnosti.

Na IPF, k.o. se želim prijaviti kot izvajalec. Kako to storim?

Zelo preprosto. Obrazec za prijavo (pooblastilo) je na voljo na tej povezavi. Za morebitna vprašanja nas pokličite na številko (01) 52 72 930, nas kontaktirajte po elektronski pošti upravicenci@ipf.si, veseli pa bomo tudi vašega obiska na naslovu Argentinska ulica 17, 1000 Ljubljana. Z registracijo oz. vpisom nimate nobenih stroškov, zagotovite pa si učinkovito upravljanje vaših pravic.

Kakšna je vloga izvajalca?

Tako kot je to običajno tudi pri tujih kolektivnih organizacijah za upravljanje pravic izvajalcev tudi IPF, k.o. izvajalce deli na "glavne" in "pogodbene". Prevod in pomen obeh kategorij ustreza tujima pojmoma "featured artist" in "non-featured artist".

Med "glavne" izvajalce fonogramov ali videogramov tako štejemo izvajalce soliste ali pa stalne člane izvajalskih zasedb, katerih ime, umetniško ime ali naziv, je ob javni objavi varovanega dela navedeno kot ime glavnega izvajalca.

Med pogodbene izvajalce štejemo najete studijske glasbenike in oblikovalce zvoka (glasbene producente,) ki niso stalni člani izvajalske zasedbe in katerih ime, umetniško ime ali naziv ob javni objavi varovanega dela ni navedeno kot ime glavnega izvajalca.

Glavni izvajalci so kot vodilni izvajalci praviloma deležni višjih zneskov nadomestil. Kljub temu, pa je mogoče deleže nadomestil katerihkoli izvajalcev posameznega varovanega dela ob prijavi poljubno razdeliti v drugačnih razmerjih, če se vsi izvajalci tako medsebojno sporazumejo.

Če je kateri od izvajalcev ob snemanju varovanega dela opravil več kot eno izvajalsko vlogo, ima pravico do dodatnega nadomestila.

Sem pogodbeni izvajalec (t. i. session musician). Koliko dobim za posamezno delo?

Nemogoče je določiti natančen znesek, ki ga boste prejeli od IPF, k.o. Denarno nadomestilo, ki vam pripada, je namreč odvisno od več dejavnikov. Zelo je pomembno, koliko minut se je določeno delo predvajalo. Pomembno je tudi, koliko izvajalcev je pri snemanju posameznega dela sodelovalo in kakšna je bila njihova vloga. Ker se ti dejavniki med posameznimi deli razlikujejo, vplivajo na končni znesek, ki vam ga IPF, k.o. izplača. Bolj natančen opis razdelitev sredstev si lahko preberete v pravilnikih o delitvi nadomestil.

Kdaj IPF, k.o. opravi delitev nadomestil?

IPF, k.o. vsako leto sprejme terminski načrt dejavnosti, povezanih z delitvijo nadomestil, ki je dostopen na povezavi. 

Mojo glasbo predvajajo tudi v tujini. Dobim nadomestilo tudi za to?

IPF, k.o. sodeluje tudi s tujimi kolektivnimi organizacijami. Če ima IPF, k.o. sklenjen sporazum o zastopanju s tujo kolektivno organizacijo v državi, kjer so uporabljali vaša dela, boste od te tuje kolektivne organizacije preko IPF, k.o. za to prejeli nadomestila. Seznam tujih kolektivnih organizacij je na tej povezavi.

Ali moram kot izvajalec sproti prijavljati svoja dela?

Imetnik pravic prejme nadomestila le za tista dela, ki so registrirana v bazi pri IPF, k.o., zato je vsekakor potrebno dela sproti prijavljati. Prijavo praviloma opravi proizvajalec fonograma za fonograme oziroma filmski producent za videograme, lahko pa jih posreduje tudi izvajalec.

Ali imajo tudi dediči pravice do nadomestila?

V primeru smrti izvajalca bo IPF, k.o. nadomestila izplačal dedičem, ki se bodo izkazali s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Če iz sklepa o dedovanju ne bo razvidno, kateri od dedičev je podedoval sorodno pravico, bo IPF, k.o. nadomestilo enakovredno razdelil med vse dediče.

Naša skupina je nastopila na prireditvi ...

IPF, k.o. ne pokriva izvedb, kadar so le-te izvajane izključno v živo. Če pa so na dogodku uporabljeni fonogrami ali videogrami, pa je organizator za uporabo teh del IPF, k.o. dolžan plačati primerno nadomestilo, ki ga IPF, k.o. ob prvi redni delitvi razdeli med upravičene imetnike pravic.

Ali je potrebno na IPF, k.o. posebej prijaviti izdani 'single', če je ta že bil objavljen na albumu?

Če je posnetek "singla" isti, kot je kasneje objavljen na albumu, ponovna prijava ni obvezna. Je pa za strokovno službo zaželena informacija o ponovni objavi pri odpravljanju dvomov, kateri fonogram je bil dejansko uporabljen pri priobčitvi javnosti. V primerih, kadar izide nov posnetek istega glavnega izvajalca z istim naslovom, pa je novi posnetek na vsak način potrebno prijaviti.

Na IPF, k.o. sem že prijavljen kot izvajalec. Svoj zadnji album sem izdal v samozaložbi in celotno snemanje financiral sam. Ali v tem primeru lahko dobim nadomestilo tudi kot proizvajalec fonograma?

Proizvajalec fonogramov je fizična ali pravna oseba, ki prevzame pobudo in odgovornost za prvi posnetek neke izvedbe, nadomestkov zvoka ali drugih zvokov. Če ste sami financirali snemanje in ste lastnik posnetkov, se lahko na IPF, k.o. prijavite kot proizvajalec tega izdelka. Če se delo tudi dejansko priobčuje javnosti, ste upravičeni do nadomestila tudi kot proizvajalec fonograma.

Kako se prijavim na e-poslovanje?

IPF, k.o. je v želji po učinkovitejši komunikaciji uvedel elektronsko poslovanje z imetniki pravic. Za ta namen smo razvili namenski portal ADMISS, kjer nam lahko sporočite spremembe osebnih podatkov, prijavite svoja varovana dela, pogledate v že prijavljena dela, v obračunske podatke, uporabo vaših del, na voljo pa so tudi vse druge evidence in podatki, kot jih določa zakonodaja. 

Kako se delijo zbrana nadomestila?

Delitev nadomestil je urejena v Pravilih o delitvi nadomestil imetnikov pravic izvajalcev na fonogramih, Pravilih o delitvi nadomestil imetnikov pravic izvajalcev na videogramih, Pravilih o delitvi nadomestil proizvajalcev fonogramov in Pravilih o delitvi nadomestil filmskih producentov. Pri delitvi zbranih nadomestil IPF, k.o. upošteva dejansko uporabo posameznega varovanega dela (fonograma ali videograma), če je to mogoče, in če je taka delitev ekonomsko upravičena glede na stroške, ki nastanejo oz. bi nastali z ugotavljanjem uporabe ter pridobivanjem in/ali obdelavo podatkov o uporabi.

Vsi pravilniki, ki določajo način delitve nadomestil, so na voljo na tej povezavi.

Kako poskrbeti, da mi bo IPF, k.o. izplačal nadomestila?

Zbrana nadomestila IPF, k.o. lahko izplača le med tiste imetnike pravic, ki so IPF, k.o. posredovali podatke za izplačilo ali pa jih IPF, k.o. zastopa na podlagi sporazuma, sklenjenega s tujo kolektivno organizacijo. Najlažje imetnik pravic IPF, k.o. posreduje podatke s podpisom pooblastila, ki je na voljo tukaj. Za izplačila nadomestil IPF, k.o. poleg osnovnih kontaktnih podatkov potrebuje še podatke o bančnem računu in davčno številko ter podatke o morebitnih posebnostih pri izplačilu nadomestil.

Upravičencem se nadomestila, ki jim pripadajo, izplačajo, ko presežejo skupni znesek 5 EUR. Nadomestila, ki se ne izplačajo, ostanejo na kontu upravičenca še pet let po tem, ko jih kolektivna organizacija dodeli upravičencu. Če vsota zbranih in neizplačanih nadomestil upravičenca tudi po petih letih ne doseže minimalnega zneska, kolektivna organizacija opravi prenos petletne vsote nadomestil na račun upravičenca.

Ali imam kot proizvajalec pravice do nadomestila tudi, če bi moja založba nehala delovati?

Če bi proizvajalec fonogramov končal s svojim delom, bo IPF, k.o. izplačeval pripadajoče nadomestilo pravnemu nasledniku proizvajalca ali osebi (pravni ali fizični), ki jo določi prejšnji proizvajalec fonogramov. Če je proizvajalec fonogramov fizična oseba, bo IPF, k.o. ravnal enako kot v primeru smrti izvajalca; to je tako, da IPF, k.o. izplača nadomestilo dedičem, ki so dokazani s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Če iz sklepa o dedovanju ni razvidno, kateri od dedičev je podedoval sorodne pravice, bo IPF, k.o. pripadajoče nadomestilo proporcionalno razdelil med vse dediče.

Kje lahko preverim svoja prijavljena dela?

Vaša prijavljena dela so vam kadarkoli na voljo na Administrativnih spletnih straneh ADMISS. Na vašo prošnjo vam lahko tudi po e-pošti pošljemo pregled prijavljenega repertoarja. Neprijavljena dela lahko prijavite v ADMISS-u, lahko pa tudi z obrazcem za prijavo varovanih del, ki ga najdete na naših spletnih straneh.