Zelena luč oblikovanju zakonodaje za preprečevanje spletnega piratstva

Datum: 23. 09. 2010

Po izjemno napeti razpravi je Evropski parlament 22. septembra 2010 z močno večino izglasoval sprejetje poročila o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu.

Evropski poslanci so tako, s 328-imi glasovi za, 245-imi proti in z 81-imi vzdržanimi glasovi, Evropsko komisijo pozvali k oblikovanju predloga zakonodaje, ki bo določala okvir za ukrepanje vlad Evropske unije v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine na spletu.

Zavod IPF in ostali člani mednarodnega združenja fonografske industrije so nad pozivom Evropskega parlamenta k ukrepanju Evropske unije v boju proti spletnemu piratstvu izrazili veliko zadovoljstvo.

Gregor Štibernik, direktor Zavoda IPF: "Sprejetje tega dokumenta pomeni velik korak naprej k urejanju pravic. Dejstvo je, da je ob tako množičnih kršitvah avtorske in sorodnih pravic, piratstvo postala eden največjih problemov sodobne družbe. Če vlade ne bodo takoj pristopile k reševanju problematike - glede na današnji rezultat bo težko stati ob strani - in če bodo še naprej mižale in dopuščale krajo lastnine, se lahko upravičeno sprašujemo: danes kradejo glasbo, programe in filme; katera lastnina je na vrsti potem?"

Izid glasovanja je pozdravila tudi Frances Moore, izvršna direktorica IFPI, ki meni, da je Evropski parlament danes Evropski komisiji poslal jasno sporočilo, da je za spodbujanje zaščite pravic evropske kreativne industrije potreben odločen in usklajen pristop. Sprejem poročila poslanke Mirelle Gallo po njenem mnenju hkrati pomeni, da parlament priznava nemoč evropskih vlad pri zoperstavljanju grožnjam piratstva.

V marcu 2010 je neodvisno svetovalno podjetje Tera Consultants izdelalo študijo o pomembnosti ohranitve delovnih mest v evropski ustvarjalni industriji, ki so jo podprli vsi njeni večji sindikati. Študija napoveduje, da bo zaradi piratstva do leta 2015 izgubljenih kar 1,2 milijona delovnih mest, ob nadaljevanju trenutnih trendov in predpostavki, da na tem področju ne bo konkretnih političnih posegov pa bo izguba prihodkov na drobno znašala 240 milijard evrov. Študija še kaže, da ta sektor že doživlja velike izgube. Samo v letu 2008 je piratstvo na področju filma, televizijskih serij, glasbe in programske opreme povzročilo izgubo 185.000 delovnih mest in 10 milijard evrov prihodkov na drobno.

Knjižna, glasbena in filmska industrija svoje poslovanje sicer že prilagaja spremembam, ki jih je na trgu povzročil svetovni splet. Trenutno je na voljo preko 400 zakonitih spletnih glasbenih storitev, od tega več kot 250 v Evropi, ki skupaj ponujajo več kot 12 milijonov skladb. Vlaganja v nove tovrstne storitve sicer neprestano rastejo, vendar je njihov učinek zaradi ogromnega obsega digitalnega piratstva zanemarljiv.

Da je brez ustrezne protipiratske zakonodaje vlaganje v sistem legalne prodaje glasbenih del Sizifovo delo se strinja tudi Darjo Rot, direktor založbe Nika records, ki bo na slovenskem trgu kljub temu v kratkem ponudil možnost nakupa repertoarja tujih založb, ki jih zastopa.

V Sloveniji sicer možnost legalnega nakupa glasbenih del omogočajo nekateri ponudniki mobilne telefonije, pretežno slovenski repertoar pa je na voljo tudi na spletnih straneh nekaterih domačih glasbenih založb.