10 let organiziranega zbiranja nadomestil sorodnih pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov

Datum: 09. 10. 2014

Ob 10. obletnici organiziranega zbiranja nadomestil je IPF 7. oktobra 2014 organiziral mednarodni strokovni seminar, kjer je strnil desetletne aktivnosti, v katerih so upravičenci zgradili kolektivno organizacijo za upravljanje in zaščito pravic slovenskih glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. IPF danes zastopa skoraj 2.500 glasbenikov in več kot 200  proizvajalcev fonogramov, na mednarodnem nivoju pa z mednarodnimi sporazumi ščiti še pol milijona tujih izvajalcev in proizvajalcev. IPF je neprofitna organizacija, katere glavni cilj je kolektivno uveljavljanje ter zaščita pravic in je edina organizacija na tem področju v Sloveniji.

V nastajanje glasbe je vloženih veliko sredstev, talenta in dela. Če je posameznik kot izvajalec sodeloval pri nastajanju glasbe, je upravičen do nadomestila iz javne uporabe posnetkov. Glasbenim izvajalcem - pevcem, glasbenikom, dirigentom orkestrov, vodjem pevskih zborov, oblikovalcem tona in drugim - ter proizvajalcem fonogramov namreč po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah pripada pravica do nadomestila, če je njihova posneta izvedba, ki je bila objavljena na komercialno izdanem fonogramu, predvajana v javnosti. Ta pravica do nadomestila se po zakonu lahko uveljavlja le kolektivno. Zato v imenu vseh izvajalcev in proizvajalcev fonogramov nadomestila od uporabnikov kot edini v Sloveniji zbira IPF.

Od leta 2004, ko je IPF iz naslova nadomestil za uporabo posnete glasbe uveljavil za 287.000 evrov nadomestil, je kolektivna organizacija v letu 2013 zbrala že skoraj 5 milijonov evrov, ki jih kot pravično nadomestilo za uporabo glasbe IPF obračunava nosilcem dejavnosti v različnih lokalih, organizatorjem prireditev in ostalim, ki predvajajo glasbo. Različni lokali, organizacije, prireditve ali katerikoli prostori, na katerih se predvaja posneta glasba, morajo to predvajanje namreč zakonsko urediti in prijaviti IPF. Na osnovi tarif in krovnih dogovorov IPF uporabnikom izda račun za plačilo nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov, ki jih potem deli svojim upravičencem.

Sicer pa so zastopniki organov IPF izpostavili predvsem namen kolektivne organizacije in njeno pozicijo v družbi. Poudarili so, da je glede na razvoj tehnologije in uporabo glasbe v komercialne namene kolektivno upravljanje pravic ključnega pomena za posamezne izvajalce in proizvajalce, pred IPF pa je več izzivov, ki jih bodo reševali v prihodnosti. Predvsem se bodo fokusirali na ureditev relacije s komercialnimi radijskimi postajami zaradi neplačevanja zakonsko določenih nadomestil in oblikovanja tarif ter poseben poudarek namenili vprašanju zasebnega reproduciranja glasbe. Tudi v tehnološkem smislu je vedno večja uporaba glasbe v različnih novih medijih, ki ne priznavajo obstoječih tarif ali pa celo sorodnih pravic, ki jih ščiti in upravlja IPF, velik projekt, ki bo poenotil sistem upravljanja avtorke in sorodnih pravic pa je tudi tako imenovana skupna položnica, ki bo razbremenila uporabnike glasbe in zmanjšala administracijo kolektivnih organizacij tega področja.

Sistem IPF je torej v desetletju vzpostavil svoje delovanje na več ravneh, predvsem pa na področju afirmacije sorodnih pravic v najširši javnosti. Prav spoštovanje dela in uporabe njegovega dela za opravljanje lastne dejavnosti je največji dosežek kolektivne organizacije, ki pa ga bo potrebno tudi v prihodnje upravljati in nadgrajevati na odgovoren način. Tako do upravičencev kot tudi do uporabnikov.