Predstavitev knjige ZALOŽBE - Raje izdajte ploščo kot prijatelja (zbornik)

Datum: 17. 03. 2016

Spoštovani, obveščamo vas o predstavitvi knjige iz zbirke Frontier: ZALOŽBE - Raje izdajte ploščo kot prijatelja (zbornik). Predstavitev knjige bo danes potekala v okvirju festivala TRESK#7 (četrtek, 17. marca 2016), ob 18.00, Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana. S protagonistoma knjižne izdaje, Dušanom Hedlom in Matejem Krajncem, se bo na sejmišču festivala TRESK v Kinu Šiška pogovarjal Anže Zorman.

 

Iz vsebine:

Dodatek namesto predgovora

Dušan Hedl – Založbe so koristne

Žiga Valetič – Osrednji tok

Matej Krajnc – Ko kantavtor na rajžo gre

Uroš Smasek – Pregled slovenskih glasbenih založb – raziskava

 

Bržčas je cilj vsakega resnega ustvarjalca, da na neki točki ustvarjanja pošlje svoje delo tudi med poslušalce. To se je zgodilo tudi meni, čeprav sem čakal kar nekaj časa; za uradni začetek svojega glasbenega udejstvovanja štejem leto 1992, ko je bila v Celju med mladimi bendi kar pestra scena samostojnih ustvarjalcev, torej kantavtorjev, ki bi uglasbljevali poezijo, pa ni bilo kaj dosti, vsaj takih ne, ki bi aktivno snemali in nastopali. Govorim seveda o mlajših ustvarjalcih, takrat smo bili gimnazijci, scena pa je bila nekolikanj drugačna kot dandanes. Karkoli in kdorkoli si že bil, ti v glasbi ni moglo resno uspeti, če nisi imel zaledja založbe. Ta je ponavadi krila snemanja pesmi v profesionalnih studiih, izdajo nosilca zvoka in poskrbela tudi za promocijo.

Potem so leta minevala, in s hitrim napredovanjem interneta, se je zgodba obrnila: založbe niso bile več ključne, ljudje so lahko svoje stvari snemali doma in izdajali plošče brez založb. Promocija … hm, ta je postala odvisna od vsakega posameznika. Dejstvo pa je, da se vsaj pri nas, zadeva na tem področju ni kaj bistveno spremenila; če dandanes hočeš, da te sploh kaj vrtijo, je dobro, da imaš na svoji pesmi ime založbe, na tak način te v poplavi raznoraznih glasbenih del uredniki sploh opazijo.

Priznam, da sem po svoje staromoden: že od najmanjših nog zbiram plošče in vedno se mi je tisto ime na vrhu ali na dnu, ki je pričevalo o “domovanju” avtorja/izvajalca/poustvarjalca, ki sem ga poslušal, zdelo nekakšen sestavni del zgodbe. Navkljub internetnim časom in prevladi mp3-ja, mi klasični model še vedno ostaja privlačen: podpišeš pogodbo z založbo, ta ti pokrije snemanje in izdajo plošče, poskrbi za promocijo, ti pa opraviš svoj del obveznosti. V časih, ko glasbo redkokdo kupuje, in ko se poslušajo v glavnem refreni, je tako razmišljanje seveda nekoliko naivno, tudi s stališča, da je zgoraj opisani klasični model seveda idealističen: kritje stroškov, izdaja in promocija da, a vendar: kaj mora izvajalec ali avtor za to zastaviti? Založba vseh teh stroškov ne podari, ampak si ponavadi vzame svoj delež, ponavadi od prodaje, avtor/izvajalec pa živi od koncertov (če jih ima). Pa vendar …

—Matej Krajnc, odlomek iz prispevka »Ko kantavtor na rajžo gre«

Knjiga je na voljo v spletni knjigarni Buča, in v boljših slovenskih knjigarnah.