Slovenski ustvarjalci letno izgubljajo najmanj 2,8 milijonov €!
Datum: 24. 04. 2019
Včerajšnji dan je bil svetovni dan knjige in avtorskih pravic, v petek pa praznujemo svetovni dan intelektualne lastnine. Za večino le suhoparen podatek.
Novinarska konferenca, ki pa se je načrtno zgodila prav v teh dneh, se je začela s podatkoma:
- ustvarjalci so samo včeraj izgubili najmanj 3 200 € svojega denarja
- v enem letu znesek izgubljenega denarja po najbolj konservativnih ocenah znaša najmanj 2,8 mio €
Na podlagi že uzakonjene pravice, ki pa v praksi že 25 let sistematično ni urejena!
Naj se vsak izmed nas postavi v tak položaj: ko ti je vsakodnevno kratena pravica do pripadajočega zaslužka za svoje delo. Kako bi se počutili?
Društvo Kopriva s področja avtorskih pravic je včeraj opozorilo na neizvajanje zakona o avtorski in sorodnih pravicah na področju nadomestil za zasebno reproduciranje avtorskih del. Ker se ne zbirajo, imetnikom pravic povzročajo gospodarsko in kreativno škodo, je povedal predstavnik društva Ludvik Bagari. Novinarsko konferenco so po njegovih besedah pripravili na pobudo Fokusa - platforme za izmenjavo idej in dialog na področju kolektivnega upravljanja avtorskih pravic.
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah je bil pred 25 leti, ko je bil sprejet, po besedah Špele Grčar iz odvetniške pisarne Grčar, eden najsodobnejših v Evropi in je že med prvimi uzakonil takrat novo pravico do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje avtorskih del. Ta pripada tako avtorjem kot tudi izvajalcem in producentom oziroma proizvajalcem fonogramom. Ključ za delitev nadomestila je po zakonu 40 odstotkov avtorjem, 30 odstotkov izvajalcem in 30 odstotkov proizvajalcem fonogramov oziroma filmskim producentom.
Vse kolektivne organizacije v Republiki Sloveniji že imajo dovoljenja za delitev nadomestil, saj je za to pravico določeno obvezno kolektivno upravljanje , vendar dovoljenje za zbiranje teh nadomestil še vedno ni bilo podeljeno.
»Od leta 2010 pa do danes ni bilo izdano nobeno dovoljenje za zbiranje teh nadomestil, niti začasno niti stalno, torej nadomestilo se ne pobira in se tudi ne deli,« je povedala Špela Grčar.
Po njenih besedah je bilo na Urad RS za intelektualno lastnino v tem času vloženih približno 18 zahtevkov za stalno ali začasno rešitev, vsi so bili zavrnjeni ali pa na sugestijo urada umaknjeni.
Kot je pojasnil predsednik Združenja fonogramske industrije Slovenije Darjo Rot, je združenje leta 2014 od uvoznikov računalniške opreme, podatkovnih nosilcev in tiskalnikov želelo pridobiti podatke o tem, kam nakazujejo nadomestila - po zakonu naj bi jih polagali na račun kolektivne organizacije ali pri sodišču oziroma notarju. Nadomestilo je namreč po njegovih besedah že vračunano v ceno novih naprav za tonsko in vizualno snemanje. Namesto odgovora so dobili poziv tržne inšpekcije, da naj pojasnijo njihov poziv uvoznikom, da naj jim plačujejo nadomestila, čeprav nimajo dovoljenja za zbiranje. Po Rotovih besedah se kasneje ni zgodilo nič, uvozniki, ki niso odvedli teh zneskov, pa so imeli dodaten dobiček. Po njegovi "konservativni" oceni približno 30 milijonov v vseh teh letih, morda še več.
Država imetnike pravic do izdaje dovoljenja za kolektivno uveljavljanje napotuje na individualno uveljavljanje, vendar je to v praksi že po naravi pravice nemogoče izvajati. Imetniki pravic namreč ne morejo pridobiti informacij, katera legalno pridobljena dela se doma »privatno« reproducirajo. Prav zato so zahtevki za individualno uveljavljanje obsojeni na propad, kar potrjuje tudi že sodna praksa.
Imetniki pravic pa ostajajo na suhem.
Direktorica Inštituta za avtorsko pravo Ingrid Kovšca je dodala, da ne drži, da začasnega dovoljenja, kot trdi urad, za to področje ni mogoče izdati, ker je še vedno mogoča izdaja začasne odločbe po Zakonu o upravnem postopku, o pogojih pa se odloča manj strogo. »Pogoji za začasno dovoljenje so bili že zdavnaj izpolnjeni in morala bi ga dobiti katera od kolektivnih organizacij ali drugih prosilcev.«
Po tiskovni konferenci: poslovodja ZAMP k.o., mag. Barbara Pogačnik, direktor IPF k.o., Viljem Marjan Hribar in direktor AIPA k.o., Gregor Štibernik
Vsem ustvarjalcem ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine želimo ustvarjalno nadaljevanje svojega dela, predvsem pa, da bodo za izkoriščanje svojih del prejeli tudi ustrezno plačilo!