Datum: 29. 12. 2016

Štejemo zadnje dneve iztekajočega se leta. Poleg vsakodnevnega dela z in za upravičence, z uporabniki, sodelovanja z različnimi državnimi organi, smo postavili kar nekaj mejnikov v našem poslovanju. Predstavljamo vam dogodke, ki so zaznamovali leto 2016.

MAREC

Maraaya – Here For You: največkrat predvajana slovenska skladba na radijskih programih

Največkrat predvajana skladba na radijskih programih v letu 2015 je po podatkih lestvice IPF Love Me Like You Do, izvajalke Ellie Goulding. Na drugem mestu je slovenska evrovizijska predstavnica leta 2015 Maraaya – Here for You. Med dvajseterico največkrat predvajanih skladb je še ena slovenska, in sicer Alya – Za naju, na 18. mestu. Med 100 največkrat prevajanimi skladbami je 23 slovenskih, kar je deset manj kot v letu 2014. So pa radijski programi skupaj v letu 2015 predvajali 42,87 % slovenske glasbe, kar je 2 % več kot v letu 2014.

MAJ

Imenovanje direktorja

Svet IPF je na 5. seji 11. 4. 2016 sprejel sklep, da Viljemu Marjanu HRIBARJU s  30. 4. 2016 preneha mandat vršilca dolžnosti direktorja/zakonitega zastopnika zavoda IPF in se mu za čas od 1. 5. 2016 dalje podeljuje mandat direktorja/zakonitega zastopnika zavoda IPF.

JULIJ

Obračuni nadomestil za javno priobčitev fonogramov za leto 2015 in končna poračuna za leto 2010

Na podlagi podatkov o javni priobčitvi fonogramov za posamezno obračunsko obdobje smo za izvajalce in proizvajalce fonogramov opravili obračuna nadomestil za javno priobčitev fonogramov za leto 2015 in končna poračuna za leto 2010.

IPF pridobil certifikat sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015

V IPF-u smo kot prva kolektivna organizacija v Sloveniji in ena redkih v Evropi, pridobili certifikat sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2015. Z njim smo za način organizacije dela, poslovanja, učinkovito delovanje in druga področja dela sprejeli zaveze, ki nam bodo pomagale dodati novo kakovost pri delu z vami, našimi člani, uporabniki glasbe in drugimi poslovnimi partnerji.

SEPTEMBER

IPF v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo vabi k prijavi novih skladb

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je s spremembo Zakona o medijih uvedlo javno evidenco skladb, mlajših od dveh let. Za izvajalce in proizvajalce fonogramov je ključno, da so skladbe pravočasno vpisane v bazo ministrstva. Kar najhitreje lahko to opravite s takojšnjo prijavo nove skladbe na IPF, ki v dogovoru z ministrstvom sproti pripravlja seznam prejetih prijav glasbenih posnetkov prvič objavljenih v zadnjih dveh letih in ga ministrstvu takoj posreduje.

OKTOBER

Svetovno združenje IFPI, kolektivne organizacije in predstavniki proizvajalcev fonogramov na posvetu v Ljubljani

IPF je ob podpori mednarodne organizacije proizvajalcev fonogramov IFPI v Ljubljani gostil osmo regionalno konferenco. Na njej so udeleženci iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Albanije, Kosova in Makedonije izmenjali aktualne izkušnje in prakse pri zbiranju nadomestil.

NOVEMBER

IPF z najboljšim letnim poročilom

IPF je v družbi najuglednejših slovenskih podjetij v svoji kategoriji prejel priznanje za najboljše letno poročilo. Na 17. ocenjevanju, ki ga je pripravila Poslovna akademija časnika Finance, smo v kategoriji drugih organizacij osvojili prvo mesto. Nagrajeni so bili še Gorenje, Zavarovalnica Triglav in Snaga. IPF je sicer nagrado osvojil že drugič; prvič smo jo prejeli za letno poročilo 2013. Nagrajeno letno poročilo 2015 je na ogled na naši spletni strani.

DECEMBER

Novi sporazum za ljubiteljsko kulturno dejavnost

IPF je z reprezentativnimi organizacijami iz ljubiteljske kulture podpisal nov sporazum, ki pomeni pomemben prispevek k vzpodbujanju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Sloveniji. Nova tarifa predvideva nižji obračun nadomestila za uporabo fonogramov v sklopu ljubiteljske kulturne dejavnosti, kjer je posneta glasba ključni sestavni člen programa oziroma se uporablja kot del prireditve.

Želimo vam srečno in uspešno 2017!

Datum: 21. 12. 2016

Spoštovani člani, obveščamo vas, da sta na na naši spletni strani ADMISS objavljena zapisnika sej skupščin izvajalcev in proizvajalcev fonogramov z dne 14.12.2016. 

Datum: 05. 12. 2016

Iz dneva v dan več ljudi do glasbe dostopa po digitalnih kanalih. Klasični nosilci zvoka so že nekaj časa v zatonu, zato danes glasbena industrija z digitalnimi storitvami ustvari že skoraj polovico prihodkov. Imetniki pravic, ki ustvarjajo in izvajajo glasbo, se srečujejo s težavami, ko za uporabo svojih del pri nekaterih ponudnikih glasbe, kot je Spotify, prejmejo ustrezno nadomestilo in takšnimi, kot je YouTube, kamor glasbo nalagajo uporabniki in od katerega prejmejo bore malo nadomestil ali pogosto nič.

Glasbeni digitalni trg

Glasbena industrija se je uspešno prilagodila digitalnemu okolju in letno na različnih platformah po vsem svetu ustvari 6,1 milijarde €. Uporabniki lahko samo v Evropi dostopajo do 43 milijonov skladb na približno 200 digitalnih platformah in danes takšna uporaba glasbe za evropske proizvajalce fonogramov pomeni že 47 % celotnih prihodkov.

Kdo je največji?

Glavni vir glasbe so spletne platforme, kamor uporabniki nalagajo vsebine, kot sta SoundCloud in YouTube, ki je takšen vir za 82 % evropskih uporabnikov. Takšne platforme imajo več kot 1 milijardo uporabnikov po vsem svetu, med tem ko jih imajo platforme s plačljivimi vsebinami, kot sta naprimer Spotify in Deezer, 68 milijonov.

Kaj dobi glasbena industrija?

Platforme, ki spoštujejo pravice in imajo 68 milijonov uporabnikov, so za uporabo avtorsko zaščitenih del v letu 2015 plačale 1,8 milijarde evrov, odprte platforme z 1 milijardo uporabnikov pa le 571 milijonov evrov. Spotify, ki je vodilen ponudnik storitev v Evropi, na leto na uporabnika ustvari 16 evrov, namenjenih imetnikom pravic, med tem ko YouTube le 1 evro.

Pojavil se je »value gap«

Čeprav je številka uporabnikov plačljivih glasbenih ponudnikov zavidljiva, je nezanemarljivo dejstvo, da je veliko glasbe dostopne pri ponudnikih, ki ne vračajo zaslužka s tovrstnimi vsebinami v glasbeno industrijo v kateri koli obliki. Glavni razlog za to je »value gap« - vse večje neskladje med prihodki, ki jih nekatere platforme ustvarjajo z glasbo, in vrednostjo, namenjeno imetnikom pravic. Takšno stanje je škodljivo za kreativno industrijo, ki ustvarja vsebine, s katerimi takšne platforme privabljajo uporabnike. Prihodki iz uporabe zaščitenih del v digitalnem okolju postajajo vedno pomembnejši, saj dostop do glasbe po klasičnih poteh usiha. Eden največjih izzivov prihodnosti je zato, kako zagotoviti pravično nadomestilo za uporabo zaščitenih del na digitalnih platformah. Evropa zato že pripravlja več aktov, s katerimi želijo ustvariti pravičnejše smernice in predpise, ki bodo pomagali urediti to problematiko.