Datum: 28. 10. 2020

Z zakonom o digitalnih storitvah (ZDS) želi Evropska komisija ustvariti varno, funkcionalno in pošteno spletno okolje. Za ta namen mora okrepiti odgovornosti in obveze vseh ponudnikov digitalnih storitev v boju proti nezakonitim spletnim aktivnostim, vključujoč kršitve avtorskopravne zakonodaje, na sledeče načine:

1. VPELJAVA ‘OBVEZE SKRBNOSTI’ ZA VSE PONUDNIKE DIGITALNIH STORITEV:

Vsi ponudniki digitalnih storitev, vključujoč spletne posrednike, morajo narediti več pri zaustavljanju in preprečevanju nezakonitih spletnih vsebin. Med te ponudnike spadajo ponudniki storitev spletnega gostovanja, ponudniki dostopa do interneta, registrarji domen, upravljalci trgovin z aplikacijami, ponudniki plačilnih storitev, spletni iskalniki, operacijski sistemi ter spletni brskalniki itd. Specifični ukrepi so lahko odvisni od tipa posamezne storitve, vendar bi morale vključevati obveznost ustavitve omogočanja storitev nezakonitim spletnim stranem in uvedbo učinkovitih ukrepov za ustavljanje dejavnosti ponovnih kršiteljev.

2. VPELJAVA OBVEZE ‘OPOZORILA IN TRAJNE PREPOVEDI’

Ponudniki spletnega gostovanja bi morali biti obvezani ne le k odstranjevanju nezakonitih vsebin, temveč tudi k zagotavljanju, da se iste vsebine v bodoče ponovno ne pojavijo na njihovem servisu. Ponudniki spletnega gostovanja so vajeni deliti velike količine nezakonitih vsebin s svojo široko uporabniško mrežo. Tudi kadar imetnik pravic obvesti ponudnika, ki deli nezakonite vsebine, in uspe doseči, da se nezakonite vsebine umaknejo, se trenutno le-te skoraj vedno ponovno pojavijo na istem servisu. Na primer: med junijem 2019 in junijem 2020 je moralo biti več kot 15.000 skladb umaknjenih s strani ene največjih spletnih platform, ker so bile med uporabniki deljene nezakonito, vendar so se vse ponovno pojavile na istem servisu. Ponudniki spletnega gostovanja spadajo med najbolj sofisticirana ter inovativna podjetja in imajo na voljo vsa potrebna orodja za preprečevanje ponovnih kršitev.

3. ZAGOTOVITI, DA SE LAHKO NA SPLETU IDENTIFICIRA PONUDNIKE NELEGALNIH STORITEV

Ponudniki nelegalnih storitev ne bi smeli imeti možnosti skrivanja lastne identitete in se na ta način izogibati odgovornosti za svoja dejanja. Za zagotovitev transparentnega spletnega okolja:

• bi morali ponudniki spletnih storitev vpeljati učinkovito politiko “poznaj svoje poslovne stranke”, kar pomeni, da bi morali imeti načine za natančno preverjanje identitete svojih strank in o njih imeti točne in pomenljive podatke,
• bi morala obstajati eksplicitna pravna osnova za javni register WHOIS domen, kjer bi lahko imetniki pravic pridobili podatke o kršitelju, ki jih potrebujejo za zaščito svojih pravic.

4. OKREPITI OBVEZE VSEH PONUDNIKOV SPLETNIH STORITEV BREZ SPREMINJANJA TRENUTNEGA REŽIMA OMEJENE ODGOVORNOSTI IZ DIREKTIVE O ELEKTRONSKEM POSLOVANJU

Odgovornosti in obveze vseh ponudnikov spletnih storitev se lahko okrepijo brez spreminjanja obsega ti. “varnih pristanov”. Definicije in tipi aktivnosti ter nabor spletnih posrednikov, ki izpolnjujejo pogoje za varni pristan, bi morali ostati nespremenjeni.

5. USTVARITI UČINKOVIT ENOTNI DIGITALNI TRG S ČEZMEJNO ZAŠČITO PRAVIC

V primeru uspešno zaključenega pravnega postopka za zaščito avtorskih pravic imetnika proti kršitelju v eni od držav članic EU bi se morala taka sodna odločba uporabiti v vseh državah članicah. Kršitve avtorskih pravic ne poznajo meja, zato bi moral ZDS zagotoviti vsaj, da lahko imetniki dosežejo prepovedi, ki se aplicirajo na njihov celotni katalog v več državah EU, ne da bi za to morali vlagati sredstva v drage pravdne postopke zoper istega kršitelja v vsaki posamezni državi članici. EU je vložila veliko truda v posodobitev in uskladitev avtorskopravne zakonodaje po celotni uniji. Da bi dosegla svoj končni cilj, mora poskrbeti, da bodo tudi dejanski ukrepi izvajani na enak način.

Datum: 26. 10. 2020

Do konca leta sta ostala dobra dva meseca. Čas, ko smo ponavadi bolj prešerni. V pričakovanju praznikov, z vsem bliščem, ki ga prinašajo. A letos bo več kot blišča za marsikoga zagotovo bede. 2020 se ni izkazalo kot leto, ki si ga bomo zapomnili po svetlih in vzpodbudnih dogodkih.

Glasbena industrija, kot velik ustroj, ki še zdaleč ne zajema zgolj glasbenikov, je v tem kriznem letu med tistimi, ki so utrpeli najhujše posledice. Pa vsaj zaenkrat še nihče ne vidi svetlobe na koncu tega tunela.

IPF, k.o. je zato v skladu z zakonskimi možnostmi v začetku septembra javno pozval vse izvajalce, ki jim je bilo zaradi omejevalnih ukrepov, povezanih s Koronavirusom (SARS-CoV-2), onemogočeno opravljanje svoje dejavnosti, naj predložijo vlogo za razdelitev in izplačilo sredstev namenskega sklada izvajalcev. Prav tako so bili obveščeni tudi o možnosti izplačila enkratne izredne socialne pomoči, če so se zaradi izredne situacije, povezane s koronavirusom, znašli v težkih socialnih razmerah oziroma v hudi finančni stiski.

Poziv k oddaji vlog je bil na željo izvajalcev po prvem roku še nekoliko podaljšan.

Poslovodstvo IPF,k.o. je pregledalo in preverilo vse sprejete vloge in namenski sklad razdelilo več kot 250 izvajalcem, ki so izpolnjevali vse zahtevane pogoje. Po nam znanih podatkih je to prva in tudi edina finančna pomoč v Sloveniji namenjena neposredno glasbenikom.

Ni dolgoročna rešitev, a je nekaj dobrega!

Ostanite zdravi! Vsaka ustvarjalnost za izvedbo potrebuje zdravega človeka.

Ostanite pozitivni! Vsak zdrav človek ne more brez tega.

Datum: 20. 10. 2020

Pred nekaj dnevi je nemško višje deželno sodišče v Kölnu ameriškemu podjetju, ki upravlja posredovanje vsebin in zaščito pretoka informacij Cloudflare naložilo, da blokira dostop do vsebin, ki jih ponuja spletno mesto ene od strank.
Sodni postopek je sprožilo nemško zvezno združenje za glasbeno industrijo Bundesverband Musikindustrie (BVMI), ker dostop do spletnega mesta, ki krši avtorske pravice, ddl-music.to, kljub predhodni prijavi kršitve avtorskih pravic, ni bilo blokirano.

Cloudflare, ki je lani obrnil več kot 280 milijonov dolarjev, ponuja anonimnost prek omrežja za dostavo vsebin (CDN), za katerega BVMI trdi, da ga spletna mesta, ki kršijo avtorske pravice, zlorabljajo, da bi se izognila pregonu.

Višje deželno sodišče v Kölnu je zdaj prisililo Cloudflare, da blokira vsebino, o kateri so mu poročali imetniki pravic, ali da blokira celotno spletno mesto.

BVMI pravi, da je ta odločitev še posebej vredna pozornosti, saj je prvič nemško višje deželno sodišče izdalo predhodno odredbo zoper anonimni spletni servis.
Združenje dodaja, da bo ta odločitev v prihodnosti oteževala takšne načine utaje.

Florian Drücke, predsednik BVMI, je dejal: "Odločitev višjega deželnega sodišča v Kölnu krepi položaj imetnikov pravic na pomembnem področju in je jasen signal: služba, ki drugim pomaga, da se izognejo pregonu, tako da postanejo anonimni, je prav tako nezakonita. Odločitev je nadaljnji uspeh naše industrije ob ponudbah na spletu, ki ustvarjalcem in njihovim partnerjem povzročajo precejšnjo škodo in katerih poslovni model temelji na ustvarjanju znatnih prihodkov z vsebinami tretjih oseb brez pridobivanja licenc za uporabo.«

In še dodaja: »Licenčni posel kot glavnina glasbene industrije se vedno bolj preusmerja na internet, prav tako tudi uporaba glasbe. Sredi leta 2020 so tri četrtine prometa v tej panogi ustvarili prek spleta, trend pa še narašča.«

René Houareau, generalni direktor za pravne in politične zadeve pri BVMI, je dejal: »To je odločitev, katere pomembnosti ne smemo podcenjevati. Korak za korakom se približujemo sodobnemu razumevanju odgovornosti vseh igralcev na internetu - zlasti z ambicioznimi sodnimi odločbami, kakršna je ta.«