Kaj nam sporočajo sodbe o intelektualni lastnini?

Datum: 20. 02. 2013

Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim odločalo o primeru Ashby Donald in drugi proti Franciji. Primer se je zgodil, ko so fotografi predčasno, ne da bi za to pridobili dovoljenje modnih hiš, v javnosti razkrili fotografije novih kolekcij. Pri svojem zagovoru so se sklicevali na pravico do svobode govora, ki kot ustavna in nadzakonska kategorija tudi prevlada.

Sodbo lahko preberete tukaj: http://hudoc.echr.coe.int/sites/eng/pages/search.aspx?i=001-115845#{"itemid":["001-115845"]}

Ehov komentar
»Sodba je izjema in ne more postati univerzalno pravilo. Splet okoliščin in argumentov je pripeljal do točke, ko je razmislek o svobodi izražanja nujno treba pogledati skozi izhodišče, da se moja pravica konča na mestu, kjer posežem v pravico drugega. Pravice namreč že po rimskih načelih ni mogoče izvajati tako, da s tem posegaš v pravice drugega, za vsako pravico pa velja načelo uti, non abuti (uporabljaj, ne zlorabljaj).

Fotografi so fotografirali, prodajali fotografije in tako ustvarili dobiček. Kakšno povezavo ima dobičkonosna dejavnost s pravico javnosti do obveščenosti ali s svobodo govora? Gre za veliko višjo in obsežnejšo vrednoto, ki je ne smemo podrediti iskalcem pravnih ovinkov. Vse materialne dobrine imajo namreč svojo ceno, intelektualna lastnina pa kar naenkrat ne? Nenazadnje take sodbe podpirajo kreativni industriji izrazito nenaklonjeno okolje.

Takšne sodbe v času, ko se ves svet ukvarja z zaščito intelektualne lastnine v digitalnem okolju, vnašajo le nepotrebni dvom v temelje spoštovanja dela in pravic, ki smo jih že zdavnaj ponotranjili in institucionalizirali. Lastnina je tako kot svoboda govora temeljna človekova pravica.«

Pa vaše mnenje? Zapišite ga v 5 vrsticah, izbor pa bomo objavili v naslednji številki Eha.