Prednosti skupne položnice
Datum: 26. 09. 2013
S postopkom spreminjanja ZASP je spet postala aktualna tema enotnega izdajanja računov uporabnikom - tako imenovana skupna položnica. IPF to prakso izvaja že od samega začetka, saj strokovna služba izdaja en račun za dve kategoriji imetnikov pravic - izvajalce in proizvajalce fonogramov. Poleg tega je v izogib podvajanja delovnih procesov in posledično višjih stroškov IPF optimiziral še številne druge aktivnosti.
Optimizacija dveh ključnih procesov
Obe kategoriji imetnikov pravic si delita stroške obdelave sporedov in v nadaljevanju stroške delitve nadomestil. Tako sta v največji možni meri optimizirana oba primarna procesa vsake kolektivne organizacije: zbiranje in delitev. Podobno imajo na nivoju skupnih strokovnih služb sorodne pravice urejene tudi v tujini, zlasti v skandinavskih in zahodnoevropskih državah.
Odgovorno in stroškovno učinkovito poslovanje IPF-a se kaže v tem, da imamo kot združena kolektivna organizacija namesto dveh:
- en oddelek zbiranja,
- en oddelek delitve,
- en svet,
- en strokovni svet,
- enega direktorja,
- skupno tajništvo,
- skupne prostore
- itd.
O zelo racionalnem poslovanju priča tudi podatek, da imamo na IPF-u za vse procese zaposlenih devet oseb, medtem ko je v sosednjih državah samo za proces delitve zaposlenih precej več ljudi, posledično pa so višji tudi stroški. Poleg nižjih stroškov imajo skupne strokovne službe tudi prednost razpolaganja z najpopolnejšo bazo podatkov, ki jo dopolnjujeta obe kategoriji upravičencev in ki omogoča celovitejše uveljavljanje nadomestil.
Zadnji podatki iz regije, ki so bili s strani mednarodne krovne organizacije predstavljeni na današnjem regionalnem srečanju v Skopju, kažejo, da so stroški v Sloveniji, kjer imamo obe pravici pod isto streho, za 25 % nižji kot na Hrvaškem in kar za 60 % nižji kot v Srbiji! IPF tako torej opravlja svoje poslanstvo z daleč najnižjimi stroški v regiji.
Ekonomični in neodvisni
Obe skupini upravičencev s pomočjo instrumentov delovanja skupščin ohranjata svojo suverenost znotraj IPF-a. To je bilo s spremembami statuta v zadnjih letih urejeno tako, da izvajalci popolnoma samostojno in neodvisno od proizvajalcev fonogramov odločajo o najpomembnejši stvari: načinu delitve nadomestil. Enako velja tudi za proizvajalce fonogramov. Pravice obeh kategorij upravičencev tako niso na noben način okrnjene, so pa bistveno bolj ekonomično uveljavljane. Seveda pa so pred nami novi izzivi, saj bi prav gotovo lahko še večjo učinkovitost in s tem več nadomestil za avtorje, izvajalce in proizvajalce fonogramov dosegli s povezovanjem z drugimi kolektivnimi organizacijami, za kar si že nekaj časa prizadevamo.