Naše pravice in digitalni svet

Datum: 05. 12. 2016

Iz dneva v dan več ljudi do glasbe dostopa po digitalnih kanalih. Klasični nosilci zvoka so že nekaj časa v zatonu, zato danes glasbena industrija z digitalnimi storitvami ustvari že skoraj polovico prihodkov. Imetniki pravic, ki ustvarjajo in izvajajo glasbo, se srečujejo s težavami, ko za uporabo svojih del pri nekaterih ponudnikih glasbe, kot je Spotify, prejmejo ustrezno nadomestilo in takšnimi, kot je YouTube, kamor glasbo nalagajo uporabniki in od katerega prejmejo bore malo nadomestil ali pogosto nič.

Glasbeni digitalni trg

Glasbena industrija se je uspešno prilagodila digitalnemu okolju in letno na različnih platformah po vsem svetu ustvari 6,1 milijarde €. Uporabniki lahko samo v Evropi dostopajo do 43 milijonov skladb na približno 200 digitalnih platformah in danes takšna uporaba glasbe za evropske proizvajalce fonogramov pomeni že 47 % celotnih prihodkov.

Kdo je največji?

Glavni vir glasbe so spletne platforme, kamor uporabniki nalagajo vsebine, kot sta SoundCloud in YouTube, ki je takšen vir za 82 % evropskih uporabnikov. Takšne platforme imajo več kot 1 milijardo uporabnikov po vsem svetu, med tem ko jih imajo platforme s plačljivimi vsebinami, kot sta naprimer Spotify in Deezer, 68 milijonov.

Kaj dobi glasbena industrija?

Platforme, ki spoštujejo pravice in imajo 68 milijonov uporabnikov, so za uporabo avtorsko zaščitenih del v letu 2015 plačale 1,8 milijarde evrov, odprte platforme z 1 milijardo uporabnikov pa le 571 milijonov evrov. Spotify, ki je vodilen ponudnik storitev v Evropi, na leto na uporabnika ustvari 16 evrov, namenjenih imetnikom pravic, med tem ko YouTube le 1 evro.

Pojavil se je »value gap«

Čeprav je številka uporabnikov plačljivih glasbenih ponudnikov zavidljiva, je nezanemarljivo dejstvo, da je veliko glasbe dostopne pri ponudnikih, ki ne vračajo zaslužka s tovrstnimi vsebinami v glasbeno industrijo v kateri koli obliki. Glavni razlog za to je »value gap« - vse večje neskladje med prihodki, ki jih nekatere platforme ustvarjajo z glasbo, in vrednostjo, namenjeno imetnikom pravic. Takšno stanje je škodljivo za kreativno industrijo, ki ustvarja vsebine, s katerimi takšne platforme privabljajo uporabnike. Prihodki iz uporabe zaščitenih del v digitalnem okolju postajajo vedno pomembnejši, saj dostop do glasbe po klasičnih poteh usiha. Eden največjih izzivov prihodnosti je zato, kako zagotoviti pravično nadomestilo za uporabo zaščitenih del na digitalnih platformah. Evropa zato že pripravlja več aktov, s katerimi želijo ustvariti pravičnejše smernice in predpise, ki bodo pomagali urediti to problematiko.