Spoštovani člani,
obveščamo vas, da je na Administrativnih spletnih straneh (ADMISS) objavljen sklic obeh sej skupščin skupaj z dnevnim redom. Redni seji bosta 14. junija 2016 in sicer ob 10.00 za člane skupščine izvajalcev, ob 14.00 pa za člane skupščine proizvajalcev fonogramov. Obe seji bosta v Multimedijski dvorani v 1. nadstropju Narodnega muzeja Slovenije – Metelkova, Maistrova 1, Ljubljana.
Spoštovani, obveščamo vas, da bo na podlagi sklepa zadnje seje skupščine izvajalcev prvo srečanje delovne skupine za pripravo predloga sprememb Pravilnika o delitvi nadomestil izvajalcev v petek, 6. maja 2016, ob 10. uri na sedežu IPF (Šmartinska cesta 152, hala VI, Ljubljana). Vabljeni so vsi, ki so se prijavili v delovno skupino.
Obveščamo vas, da je Svet IPF na svoji 5. seji dne 11. 04. 2016 sprejel sklep, da Viljemu Marjanu HRIBARJU z dnem 30. 04. 2016 preneha mandat vršilca dolžnosti direktorja/zakonitega zastopnika zavoda IPF in se mu za čas od 01. 05. 2016 dalje podeljuje mandat direktorja/zakonitega zastopnika zavoda IPF.
26. april je od leta 2000 svetovni dan intelektualne lastnine. Pred 46 leti je na ta dan začela veljati Konvencija o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, s katero države članice Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) dvigujejo zavest o njenem pomenu ter prispevku izumiteljev in umetnikov v naši družbi.
Letošnji svetovni dan intelektualne lastnine je namenjen prihodnosti kulture v digitalni dobi: kako jo ustvarjamo, do nje dostopamo in financiramo. Pri tem so v WIPO dali poseben poudarek podpornemu okolju – uravnoteženemu in fleksibilnemu sistemu zaščite intelektualne lastnine, ki ustvarjalcem v kreativni industriji in avtorjem zagotavlja dostojno plačilo za delo, s katerim lahko ustvarjajo naprej. Pogodba za izvajalce in proizvajalce fonogramov Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, poimenovana WPPT, iz leta 1996 se še posebej ukvarja s pravicami izvajalcev (igralci, pevci, glasbeniki…) in producentov v digitalnem okolju ter jim zagotavlja primerno obravnavo pri izplačilih.
Od kod pravica izvajalcev in proizvajalcev fonogramov?
Pravica izvajalcev in proizvajalcev fonogramov do nadomestila za javno uporabo glasbe je bila s podpisom Rimske konvencije priznana mnogo prej, leta 1961. Slovenija jo je v nacionalno zakonodajo vključila šele dobrih 30 let kasneje, ko so bile leta 1995 pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov zaščitene z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).
IPF vas zastopa že 16 let
Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) je bil ustanovljen že leta 1997, novembra leta 2000 pa je od Urada RS za intelektualno lastnino prejel dovoljenje za kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji. Danes združujemo že več kot 2000 izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, skupno pa na področju Slovenije neposredno ali prek bilateralnih sporazumov pokrivamo več kakor 500.000 domačih in tujih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov.
Mednarodno združenje za fonogramsko industrijo (IFPI) je objavil letno poročilo za leto 2015, v katerem podrobno analizira stanje in trende na področju fonogramske industrije.
Še vedno skokovito narašča delež neposrednih prenosov (streaming), ki je v primerjavi s predhodnim letom narastel kar za 45,2% in s tem na svetovni ravni doprinesel k 3,2% rasti prihodkov celotne branže.
Občutno pa raste tudi delež digitalne prodaje, ki je v letu 2015 prinesla v blagajno celotne industrije že kar 45% denarja, s čimer je presegla prodajo »fizičnih« izvodov, ki – kljub temu, da so fizični nosilci dražji (saj tudi vsebujejo več posnetkov), digitalno pa se v veliki večini prodajajo posamezni posnetki – je v lanskem letu predstavljala le še 39% vseh prihodkov.
Uporaba posnete glasbe se še vedno veča, vendar pa se to proporcionalno še vedno ne odraža v prihodkih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, saj k povečani uporabi še vedno preveč prispevajo nelegalne oblike uporabe, od katerih pa imetniki pravic nimajo oz. ne dobijo nič.
Najuspešnejši izvajalci na svetovnem podiumu so:
trije najbolj prodajani albumi pa so:
25 – Adele (17,4 milijonov),
X – Ed Sheeran (3,5 milijonov) in
1989 – Taylor Swift (3,5 milijonov);
V digitalni prodaji, kjer – kot smo že izpostavili - prednjači prodaja posameznih skladb in ne celotnih albumov, pa sta – zanimivo – prvouvrščena Adele in tretjeuvrščena Taylor Swift zasedli šele 7. in 8. mesto.
Najbolje prodajane skladbe so bile:
Celotno poročilo si lahko ogledate ali prenesete preko naslednje povezave: