Datum: 30. 09. 2022

Foto: DZ/Matija Sušnik

Vir: gov.si

DZ je včeraj s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel noveli Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A). Z novelama Slovenija prenaša določbe dveh evropskih direktiv v slovenski pravni red. Na gospodarskem ministrstvu poudarjajo, da s spremembami zagotavljajo višjo varstvo avtorskih pravic, obenem pa ne omejujejo uporabe gradiv v izobraževalne namene. Z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah se urejajo predvsem tri področja: nekatere dodatne omejitve pravic avtorjev, širši dostop do vsebin na spletu ter pravično plačilo avtorjem in izvajalcem.

Prva novela po besedah gospodarskega ministrstva Matjaža Hana RTV organizacijam za nove pomožne spletne storitve olajšuje ureditev pravic, tako da jih lahko uredijo v eni državi članici za celotno EU. Z drugo bodo avtorji kljub prenosu pravic prejeli nadomestilo za nekatere najbolj množične načine uporabe del na spletu.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa pravice avtorjev, Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic pa določa, kako te pravice avtorji uveljavljajo.

Novela ZKUASP-A tako prinaša obvezno izvrševanje avtorske pravice le preko kolektivnih organizacij za vse oblike ponovnega prenosa prvotnega radiotelevizijskega signala (retransmisija), ne le za kabelsko retransmisijo, kot je to urejeno sedaj, kar za avtorje del predstavlja lažje upravljanje pravic.

Kolektivno upravljanje bo obvezno tudi v primeru nadomestil za uporabo avdiovizualnih del, razen v dveh primerih, in sicer za pravico filmskega producenta v primeru predvajanja avdiovizualnega dela v kinematografih, in če bo avdiovizualno delo predvajala RTV organizacija s svojimi RTV signali. Obvezno kolektivno se bo uveljavljala tudi pravica do nadomestila pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno (iz novega 47.b člena ZASP), razen v delu, v katerem se ta pravica obvezno kolektivno upravlja že v okviru priobčitve javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del. 

Novela pa tehnološkim možnostim sledi še na enem področju. Vedno več je namreč primerov, ko spletni iskalniki na enem mestu združujejo že objavljene članke na določeno temo, kljub temu pa avtorji za te objave ne dobijo nadomestil, nadomestilo prejmejo zgolj založniki medijskih publikacij. Ko bo odslej spletni iskalnik na svojih spletnih straneh ponujal novice na način, da bo objavil spletno povezavo s kratkim povzetkom vsebine, bo moral za to plačati nadomestilo. V skladu s predlogom Društva novinarjev Slovenije, bo polovico tega nadomestila prejel avtor, drugo polovico pa založnik medijske publikacije.

Z ZKUASP-A se urejajo tudi posebna pravila za kolektivno upravljanje pravic na delih izven pravnega prometa, določajo se novi načini sklepanja in nova vsebina skupnega sporazuma ter prenavljajo določbe o mediaciji.

Datum: 22. 09. 2022

Vir: sta.si

Odbor DZ za gospodarstvo je na nujni seji opravil drugo obravnavo predlogov obeh zakonov, ki se nanašata na uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic.

Sprejel je več dopolnil k obema zakonskima predlogoma, ki so jih pripravile koalicijske poslanske skupine Gibanje Svoboda, SD in Levica, med njimi k prvemu eno vsebinsko.

Noveli zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter zakona o kolektivnem upravljanju teh pravic, s katerima želijo v slovenski pravni red prenesti določila dveh evropskih direktiv, so pripravili na ministrstvu za gospodarstvo. Urejata področja avtorske in sorodnih pravic na enotnem digitalnem trgu ter pravila izvrševanja tovrstnih pravic za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in določene prenose televizijskih ter radijskih programov.

Kot je v uvodu povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dejan Židan, je avtorska zakonodaja najtežja, s katero se na ministrstvu spoprijemajo. Spomnil je, da sta bila predloga dvakrat dana v javno objavo ter trikrat v medresorsko usklajevanje. Da se stvari kljub temu niso premaknile naprej, je po njegovi oceni krivo tudi, da v Sloveniji nimamo sprejete strategije varovanje intelektualne lastnine, s čimer se bodo začeli ukvarjati jeseni.

S sprejetjem obeh zakonov želijo po Židanovih besedah preprečiti, da bi Slovenijo doletela kazen. Zaradi zamude pri prenosu direktiv je prejela dva opomina iz Bruslja, za odgovor na drugi opomin pa ji je Evropska komisija odobrila podaljšanje do 19. oktobra letos. Ob tem je dal zavezo, da bodo takoj po sprejetju obeh novel zakonov znova "odprli stvari" ter da bodo poleg priprave strategije varovanja intelektualne lastnine takoj formulirali medresorsko skupino, v kateri bodo tudi deležniki na tem področju, z željo, da pridejo vsaj do nekaterih uskladitev.

Kot je še povedal Židan, zakonodaja temelji na tem, da je avtorsko delo lastnina in da ima avtor do te lastnine pravico. "V javnem interesu včasih pride do omejitve lastnine, a morate razumeti, da vlada in ministrstvo ne more privoliti v razlastitev avtorja," je poudaril.

Na seji so svoja stališča osvetlili predstavniki številnih združenj in društev. Med drugim je bilo slišati očitke, da se tako pomembnega zakona ne sprejema po nujnem postopku, da je predlagatelj v velikem obsegu prepisal direktivi v zakonska predloga, čeprav implementacija ne pomeni prepisa. Z akademske sfere je prišlo tudi opozorilo, da je treba, če želimo slediti evropskim smernicam odprte znanosti, zagotoviti prosto rabo gradiv v izobraževalnem procesu brez plačila nadomestila.

Na drugi strani zakonska predloga pozdravljajo v Društvu slovenskih režiserjev in režiserk, Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev, društvu Filmski producenti Slovenije, Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije – IPF in kolektivni organizaciji Aipa. Ob tem je bilo slišati opozorilo, da je nujna takojšnja implementacija zakonodaje v praksi.

Židan je pojasnil, da je bilo v zadnjih dveh letih v pripravo novel vloženega veliko truda, da pa je osnovna težava v tem, da ni enotnega stališča, kaj intelektualna lastnina je. Zgolj prevesti direktiv po njegovih besedah ni bilo mogoče, tudi zato, ker mestoma ne dajeta jasnih navodil. Kot legitimno pa je označil razpravo o tem, kako v šolstvu, na področju znanosti in raziskovanja razumeti javni interes in kako odprt prostor. Ob tem je poudaril, da ne gre enačiti javnega, odprtega prostora s pravico neplačila. Kot je še povedal, dopolnilo, ki ga k prvemu zakonskemu predlogu predlaga koalicija in ki je tudi edino vsebinsko, glede uveljavljanja pravice v šolskem prostoru predvideva prehodno obdobje do septembra 2024. V tem času bo mogoče tudi pripraviti ustrezne pravne podlage in stvari testirati.

Datum: 08. 08. 2022

IPF, k.o. obvešča vse izvajalce, ki so se znašli v težkih socialnih razmerah oziroma v hudi finančni stiski, da lahko na IPF, k.o. oddajo vlogo oz. zaprosijo za izplačilo enkratne izredne socialne pomoči. Za sredstva lahko vlagatelj zaprosi enkrat v koledarskem letu.

Višino in izplačilo sredstev na predlog delovnega telesa, imenovanega skladno s Statutom IPF, k.o., odobri poslovodstvo. Sredstva se izplačuje do porabe za ta namen oblikovanega sklada.

Vlogo oz. prošnjo za izplačilo sredstev je potrebno oddati najpozneje do 15. 9. 2022, vse podrobnosti pa boste našli tukaj.