26. april, Svetovni dan intelektualne lastnine praznuje pod geslom: »Get up, stand up! for music.«
Datum: 24. 04. 2015
Zavzemi se za glasbo!
"Get up, stand up, stand up for your rights.
Get up, stand up, don't give up the fight."
Večini ob teh verzih v ušesih zazveni znan napev, zelo veliko jih podzavestno reče "O! Bob Marley". Da, Bob Marley, eden najbolj prepoznavnih reggae glasbenikov, ki bi bil letos star 70 let, a je žal umrl za posledicami melanoma že davnega leta 1981.
Marleyevi verzi so moto letošnjega svetovnega dneva intelektualne lastnine, ki ga praznujejo vse države članice Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), torej tudi Slovenija. 26. april je bil izbran za svetovni dan intelektualne lastnine, ker je 26. aprila 1970 začela veljati Konvencija o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, z njim pa države članice dvigujejo zavest o vlogi intelektualne lastnine v vsakdanjem življenju in počastijo prispevek izumiteljev in umetnikov k razvoju družb po vsem svetu. WIPO vsako leto praznik tematsko usmeri na eno od področij intelektualne lastnine in letos je to glasba.
Intelektualna lastnina, kar je skupni izraz za pravice, s katerimi je mogoče zavarovati različne intelektualne stvaritve s področja industrije, znanosti, umetnosti in književnosti, je izjemnega gospodarskega pomena, pravna zaščita intelektualne lastnine pa zagotavlja upoštevanje individualne ustvarjalnosti človeštva. Nedvomni podjetniški potencial, ki ga omogoča človeški intelekt, je skozi zgodovino in danes izjemno dragocen kapital in največja konkurenčna prednost. Pravna zaščita intelektualne lastnine zaobjema industrijsko lastnino, avtorsko in sorodne pravice in ostale pravice. V Sloveniji pravice glasbenih ustvarjalcev ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ki je že leta v postopku spreminjanja in ki že leta buri duhove.
Pa vendar – zakaj ob vseh problemih tega sveta na svetovni dan intelektualne lastnine izpostavljati prav glasbene avtorsko in sorodne pravice? Glasba živi s človeštvom od zmeraj, od trenutka, ko je veliki pok presekal tišino in ustvaril življenje. Od pradavnine, skozi vse civilizacije je živela tudi glasba. Glasba, ob kateri uživamo danes, prihaja iz navdiha in trdega dela neugotovljivega števila ustvarjalnih ljudi po vsem svetu – pevcev, tekstopiscev, glasbenikov, aranžerjev, založnikov, distributerjev in mnogih drugih. Že dolgo se ne prenaša iz roda v rod samo po ustnem izročilu, nosilcev zvoka je v današnjem času ogromno. In več kot je možnosti prisluhniti in poslušati glasbo, vse manj glasbe se prodaja, vse manjši je prihodek glasbene industrije. »Če nam je torej samoumevno nagraditi trud natakarice, kuharja, frizerja, avtomehanika, arhitekta in snažilke, zakaj nam ni enako samoumevno nagraditi ustvarjalcev in ponudnikov tiste vsebine naših življenj, ki nas je zmožna v mislih prestaviti v drug svet, nas spraviti v solze in smeh, nam prebuditi spomine na kak dogodek iz preteklosti vsakič, ko jo slišimo, in ki na nas vpliva, pa če si to priznamo ali ne?« je zapisal Miha Šinkovec v zborniku »IPF steber kolektivnega uveljavljanja pravic« (IPF, 2015). Ja, zakaj mislimo, da mora biti glasba zastonj in da si lahko z njo postrežemo kot z javnim dobrim, ne da bi niti pomislili, da jo je moral nekdo ustvariti in da tudi on potrebuje denar za življenje in ustvarjanje?
Tudi zato je letošnji svetovni dan intelektualne lastnine pospremljen z verzi »Get up, stand up, stand up for your rights», zato je moto svetovnega dne "Get up, stand up. For music." Ker je naše življenje povezano z glasbo, ki jo želimo vsi deliti in uživati, in ker se moramo zavedati, da je tudi glasbeno ustvarjanje tako kot vsaka druga človeška ustvarjalnost intelektualna lastnina, ki jo je treba spoštovati. Ne samo zaradi preteklosti – predvsem zaradi prihodnosti in prihodnje ustvarjalnosti. Tudi glasbene! Glasba je univerzalni jezik človeštva in če vsem tistim, ki so jo, jo ustvarjajo in jo bodo ustvarjali, odrekamo njihovo individualno ustvarjalnost in spoštovanje njihovega dela, potem rušimo temelje človeštva – ustvarjalnost!
