Datum: 25. 03. 2019

V imenu velike večine, ki se pri nas na kakršenkoli način ukvarjajo z glasbeno industrijo, smo v prejšnjem tednu na slovenske poslance v Evropskem parlamentu naslovili dopis:

Spoštovani poslanci v Evropskem parlamentu,

s široko podporo vseh v slovenski glasbeni industriji – avtorjev, izvajalcev, izdajateljev ter drugih ustvarjalcev in umetnikov – vam sporočamo, da želimo odprt in pošten internet!

Vsi namreč živimo v središču digitalne revolucije, ki jo želimo sooblikovati, ne pa preprečiti. Vendar ne na škodo avtorjev in drugih ustvarjalcev, ki morajo biti za svoje delo pravično plačani. Zato internet potrebuje dobra pravila, saj brez njih ni svobode, le kaos. Brez jasnih pravil bodo prevladali le najmočnejši na škodo najšibkejših, kot se to dogaja v primeru internetnih velikanov. Nismo tehnofobi, želimo pa dobro in pošteno upravljanje pravic v digitalnem svetu.

Zakonodaja o avtorski pravici mora biti prilagojena današnjemu digitalnemu svetu, nikakor ne sme biti oslabljena ali ukinjena. Že zelo dolgo namreč pravila igre na spletu oblikujejo ameriški tehnološki velikani, ki v svojih »kritikah« streljajo z miti in drugo ‘težko municijo’ in tako zastrupljajo kakršnokoli tvorno razpravo: izdajatelje označujejo kot izkoriščevalce, avtorje kot žrtve, ki jih zlorabljajo kolektivne organizacije, uveljavljanje avtorske pravice na spletu pa imenujejo kar cenzura ...

Veliki tehnološki monopolisti izpostavljajo nezmožnost priprave ustreznih filtrov za upravljanje pravic. Vendar Google in Facebook take filtre uporabljata že dolga leta. Filtrirajo in celo za lastne statistike zbirajo ne le - kot je bilo predvideno - nezakonite vsebine (npr. pornografsko ali teroristično vsebino), temveč tudi popolnoma zakonito vsebino. Hkrati velike platforme trenutno služijo svoj denar tudi tako, da omogočajo dostop do vsebin tretjih oseb in jih oglašujejo, ne da bi poplačali vloženo delo ustvarjalcev teh vsebin - avtorjev, izvajalcev, izdajateljev ... Vse to počnejo samovoljno in brez ureditve, ki bi veljala za vse. Z novo »copyright direktivo« pa se bo to uredilo.

Pred vami je v teh dneh torej predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Pomagala bo zagotoviti, da bodo umetniki, tekstopisci in drugi imetniki avtorskih pravic pravično nagrajeni, ko bodo njihove stvaritve objavljene na spletu, hkrati pa bo ustvarjalcem in izdajateljem omogočila, da bodo še naprej vlagali v razvoj novih talentov.

Javno najbolj izpostavljeni Člen 13 ureja način licenciranja za velike digitalne platforme, katerih glavni namen je monetizacija velikih količin avtorsko zaščitenih vsebin, tako da so na voljo širši javnosti. Te morajo po predlogu direktive ustvarjalcem plačati pravično in razumno plačilo s pridobitvijo licenc za globalni repertoar. Le to je namen Člena 13.

Številne druge izjeme in uredbe ustvarjajo več pravne varnosti tudi za vse uporabnike:

• uporabniki so pravno varni, ni več pisnih opozoril o naloženi vsebini
• izjeme za citat, parodijo, pastiche so usklajene po vsej Evropi - memi so varni!
• izvzeti so 'kurirji' (npr. WhatsApp), spletne enciklopedije (npr. Wikipedija), storitve v oblaku (npr. Dropbox), spletne tržnice (npr. eBay), portali za zmenke (npr. Tinder) ter forumi za razprave
• licence 'Creative Commons' so strogo določene

Druge prednosti reforme:

• novinarji dobijo nadomestilo z varstvom tiskovnih publikacij v zvezi s spletnimi uporabniki (Člen 11)
• avtorji so v boljšem položaju v odnosu do izdajateljev (Členi 14-16)
• avtorji in izdajatelji so del iste vrednostne verige in si delijo prihodke (Člen 12)

Zavzemamo se torej za transparentno in učinkovito zakonodajo. Evropski zakonodajalci že vrsto let razpravljajo o tej temi s številnimi zainteresiranimi stranmi in so dosegli utemeljene kompromise.

Spoštovani poslanci v Evropskem parlamentu, slovenska glasbena industrija vas poziva, da na prihajajočem zasedanju Evropskega parlamenta podprete predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu in tako evropskim glasbenikom omogočite razvoj njihove ustvarjalnosti!

Podpiramo internet brez cenzure, a s poštenim plačilom!

IPF, k.o.

SINDIKAT GLOSA SKG - SINDIKALNA KONFERENCA GLASBENIKOV

SiPA, združenje za zaščito interesov glasbenih založnikov-gospodarsko interesno združenje

ZDRUŽENJE FONOGRAMSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE

ZDRUŽENJE IMETNIKOV PRAVIC SLOVENIJE - ZIP

ZVEZA SINDIKATOV VSEH GLASBENIKOV SLOVENIJE

Datum: 25. 02. 2019

IPF, k.o. je v sodelovanju z IFPI pripravil regionalno konferenco predstavnikov kolektivnih organizacij in glasbenih založb, ki so članice IFPI, neprofitne mednarodne organizacije proizvajalcev fonogramov, ki združuje okoli 1300 tovrstnih organizacij s celega sveta.

V Grand hotelu Union v Ljubljani je 20. februarja potekala celodnevna konferenca, ki so se je udeležili predstavniki kolektivnih organizacij in založniki z območja Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Albanije in Bolgarije. Odlična priložnost za izmenjavo izkušenj med udeleženci, saj se stanje upravljanja sorodnih pravic med posameznimi državami še vedno zelo razlikuje.

Skupaj s predstavniki IFPI so udeleženci konference analizirali rezultate za leto 2017, predvsem pa pogledali napovedi za 2018 in 2019. Kakšne so prioritete v glasbeni industriji nasploh, kakšne za posamezno področje oz. posamezno državo, predvsem pa nove možnosti kolektivnega uveljavljanja sorodnih pravic proizvajalcev fonogramov. Takšna srečanja so za udeležence odlična priložnost, saj kljub specifiki posameznih področij z izkušnjami iz sosednjih držav hitreje rešujejo težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo.

Datum: 15. 02. 2019

Vir: sta.si

Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so včeraj dosegli načelno politično soglasje glede ureditve avtorskih pravic v digitalni dobi. S tem bodo po njihovem mnenju pridobila vsa kreativna področja, od tiska, raziskovanja, izobraževanja in kulturne dediščine do državljanov.

Dogovor o posodobitvi avtorske zakonodaje EU za digitalno dobo je po oceni poročevalca za direktivo Axla Vossa (EPP) pomemben korak na poti k izboljšanju položaja, v katerem je nekaj podjetij ogromno zaslužilo, ne da bi plačalo ustvarjalcem in novinarjem.

Dogovor vsebuje tudi številna določila, ki bodo zagotovila, da bo splet ostal prostor za svobodno izražanje. "Ta določila sama po sebi niso bila nujna, saj uredba ne uvaja nobenih novih pravic za imetnike pravic," je po dogovoru, doseženem v sredo v trialogu med evropskimi institucijami, še ocenil Voss.

Celoten članek si lahko preberete tukaj.

Sicer pa je nekaj glavnih točk dogovora:

Določbe v zvezi z Value Gap (člen 13):

• Potrjuje, da spletne platforme, ki uporabnikom omogočajo nalaganje in dostopanje do vsebin, kot je na primer YouTube, javnosti posredujejo dela, ki so zaščitena z avtorskimi pravicami, zato morajo pridobiti licenco od imetnikov pravic.
• Pojasnjuje, da zaščita EU kot "varnim pristaniščem" pred odgovornostjo za kršitev avtorskih pravic, ne bo veljala za YouTube in druge platforme, ki spadajo na področje uporabe direktive.
• Zahteva, da države članice EU zagotovijo, da bodo uporabniki še naprej imeli dovoljenje za nalaganje vsebin, ki spadajo v obstoječe izjeme glede avtorskih pravic v EU, kot so na primer citat, kritika, pregled, karikatura, parodija… Upoštevajte, da so te izjeme že obvezne v državah članicah EU, razen na Portugalskem.

Določbe o izvajalcih (člen 14 do 16a):

• Vzpostavi načelo 'primernega in sorazmernega' nadomestila za izvajalca. Pavšalna plačila se lahko štejejo za 'sorazmerna', vendar ne bi smela biti pravilo.
• Izvajalcem ali njihovim zastopnikom omogoča, da zahtevajo dodatno plačilo, če se prvotno dogovorjeno nadomestilo izkaže za nesorazmerno nizko v primerjavi z dejanskim ustvarjenim prihodkom (t.i. 'best seller' klavzula). Upoštevajte, da ta določba že obstaja v približno 20 od 28 držav članic EU, vključno s Francijo in Nemčijo.
• Izvajalcem omogoča, da prekličejo svoje pravice, če se njihova dela ne izkoriščajo po določenem časovnem obdobju, ki ga bodo določile države članice ob izvajanju direktive