2024

Otu Pestnerju zlata piščal za življenjsko delo, Masayah odnesla kar dve, Joker Out izvajalci leta in Masharik novinci leta

Datum: 09. 05. 2024

Vir: STA, Siol

Foto: Tadej Majhenič

V novomeškem Anton Podbevšek Teatru so včeraj podelili desete strokovne glasbene nagrade zlata piščal. Za izvajalca leta je že tretjič pripadla skupini Joker Out, hip-hop izvajalka Masayah je odnesla zlati piščali za album leta in skladbo leta Zavedno, novinci leta so postali Masharik. Nagrado za življenjsko delo je prejel Oto Pestner.

Kulturno-umetniško društvo Zlata piščal je nagrade za posebne dosežke na področju slovenske popularne glasbe v preteklem letu letos jubilejno podelilo že desetič zapored. Nominiranci in dobitniki nagrad so bili izbrani s točkovanjem strokovne glasbene akademije med skoraj tisoč prijavljenimi deli in izvajalci.

Petčlanska indie rock skupina Joker Out, ki deluje od leta 2016, je nagrado za izvajalca leta prejela že v letih 2021 in 2022. Leta 2020 je skupina prejela tudi zlato piščal za novinca leta.

V preteklem letu so s svojo glasbo odlično zajadrali evrovizijski val izven meja Slovenije in se podali na evropsko turnejo, na razprodano britansko turnejo z irsko skupino Wild Youth, razprodali so Areno Stožice in se uvrstili na seznam sto omembe vrednih evropskih glasbenih izvajalcev (Artists to Watch 2023). Vse to je botrovalo temu, da so si prislužili še tretjo zlato piščal za izvajalca leta.

Za to kategorijo nagrade so bili sicer nominirani še Fed Horses, Freekind, Kokosy, Mrfy, Nina Pušlar in Žan Serčič.

Dve zlati piščali, za album leta in za skladbo leta, je letos domov odnesla prodorna primorska raperka, RnB pevka, kitaristka in lanskoletna novinka leta Masayah, ki je bila nominirana tudi v kategoriji za izvajalca leta.

Svoj zmagovit albumski prvenec Zavedno je Masayah predstavila aprila lani. Med raznovrstnimi skladbami z močno osebno noto, kot so Ni Panike, Tujci, Samo Otrok, Ne me klicat in druge, je tudi skladba leta Zavedno.

Tričlanska gorenjska skupina Masharik, ki jo sestavljajo Maša Bogataj, Luka Zemljič in Bojan Marinko, je v zrak dvignila zlato piščal za novinca leta. Nominirani so bili tudi za skladbo leta Brat moj, ki je šele njihov drugi singel. Masharik sicer ustvarjajo v slovenščini in s svojimi besedili skušajo opomniti na vrednote skupnosti, iskrenosti in ljubezni.

Strokovna glasbena akademija je zlato piščal za življenjsko delo tokrat podelila Otu Pestnerju, katerega izjemna solistična diskografija in skladbe, pri katerih je sodeloval kot vokalist, avtor, tekstopisec, skladatelj ali aranžer, po mnenju strokovne komisije presegajo meje merljivega.

V spomin poslušalcev je zasidran kot član skupin New Swing Quartet, Alpski kvintet in Anima singers, pa tudi kot izvajalec nepozabnih popevk, kot so Trideset let, Vrača se pomlad in Tople julijske noči. Je tudi avtor preštevilnih brezčasnih skladb drugih izvajalcev, kot so Poštar zvoni samo dvakrat, Vrniva se na najino obalo in Če je življenje sreča.

Po več letih slovenska skladba med najbolj predvajanimi na radijih v 2023

Datum: 09. 05. 2024

IPF vsako leto predstavi uradne podatke o največkrat predvajanih skladbah na slovenskih radijskih postajah v minulem letu, prav tako pa tudi zadnje trende radijskega dogajanja pri nas.

Veliko (vsekakor preveč) let med najbolj predvajanimi skladbami ni bilo domačih. Leta 2022 je bila prva slovenska skladba šele na 48. mestu. Na predstavitvi pa je direktor IPF, k.o. Viljem Hribar razveselil navzoče z informacijo, da se je stanje v letu 2023 drastično spremenilo: prišli so Joker Out. V minulem letu so bili namreč z Carpe Diem na drugem mestu največkrat predvajanih skladb, ki so jih zavrtele radijske postaje. V roke fantov Joker Out, ki na dogodku niso bili prisotni, saj v tujini snemajo novo ploščo, je po njihovem predstavniku šla nagrada IPF za Največkrat predvajano slovensko skladbo v 2023 ter tudi nagrada za proizvajalca tega fonograma, saj so Carpe Diem izdali v samozaložbi.

Še eno nagrado podelimo domačim izvajalcem in sicer za Najbolj predvajanega domačega izvajalca v preteklem letu nasploh. Tu ni sprememb, saj je ta naziv ponovno osvojila Nina Pušlar, njena skladba Malo, malo je bila v skupnem številu predvajanj na 10. mestu, med prvih 100 pa je imela še pesem Nina, Nina, Nina.

Podobno je imel med 100 največkrat predvajanih kar dve svoji skladbi tudi Žan Serčič. Na 35 mestu Pusti mi spomin, na 67 mestu pa še Pijan od ljubezni. Sicer je bilo med 100 največkrat predvajanih sedem slovenskih.

V skupnem številu se je na slovenskih radijih v letu 2023 največkrat zavrtela Miley Cirus s hitom Flowers, ki ji sledijo Joker Out in nato Pink.

Najbolj zanimive podatke o radijskem dogajanju smo zbrali tukaj in vas vabimo k ogledu.

Posnetek predstavitve pa v celoti lahko vidite tukaj.

Že deseto leto so bile na isti dan podeljene edine slovenske nagrade za glasbene dosežke zlata piščal. Več o tem dogodku si lahko prebere na tej povezavi.

Pred obema podelitvama pa kolektivna organizacija IPF tradicionalno pripravi okroglo mizo, kjer z gosti poteka debata o najbolj aktualnih temah s področja glasbene industrije, naslov letošnje je bil »Zakon o medijih: Oda radosti?«. Več o tej izredno pomembni temi bomo objavili v posebni izjavi.

Vsi omenjeni dogodki so se letos odvijali v Anton Podbevšek teatru v Novem mestu.

VABILO: Okrogla miza: »Zakon o medijih: Oda radosti?«, največkrat predvajana skladba na radijskih programih in podelitev nagrad zlata piščal

Datum: 03. 05. 2024

7. maja 2024 bo minilo natanko 200 let od premierne izvedbe Ode radosti, ki temelji na deveti simfoniji Ludwiga Van Beethovna. Leta 1972 je Svet Evrope razglasil Odo radosti za svojo himno, leta 1985 pa so jo predsedniki držav in vlad razglasili za uradno himno Evropske unije. Himna nima besedila in je inštrumentalna. Zakaj le? Politiki so se zavedali množice raznolikih jezikov (tedanjih in bodočih) držav članic EU in so zaradi občutljivosti vprašanja ter zaradi spoštovanja temelja vseh naših kultur zavrnili možnost favoriziranja le enega izbranega jezika. In kako našim jezikom kaže danes, na 200. rojstni dan Ode radosti?

Kaj o glasbi, obvezni uporabi glasbe v slovenskem jeziku ter odnosu medijev do slovenske glasbe govori aktualni predlog Zakona o medijih? O tem bodo na okrogli mizi, ki jo bo vodil radijski voditelj Jure Longyka, razpravljali:

Nikola Sekulović, glasbenik
prof. dr. Suzana Žilič Fišer, univ. dipl. nov.
Viljem Marjan Hribar, direktor IPF, k. o.
Žiga Klančar, glasbeni urednik

Okrogla miza z naslovom »Zakon o medijih: Oda radosti?«, razglasitev največkrat predvajane skladbe na radijskih programih (s komentarjem trendov na radijskih programih) in podelitev nagrad zlata piščal se bodo odvili v torek, 7. maja 2024, v Anton Podbevšek Teatru na Prešernovem trgu 3 v Novem mestu po sledečem vrstnem redu:

17:00 Okrogla miza z naslovom »Zakon o medijih: Oda radosti?«
18:20 Razglasitev največkrat predvajane slovenske skladbe v letu 2023
19:00 Rdeča preproga pred začetkom podelitve Zlata piščal
19:30 Podelitev nagrad zlata piščal 2024

Prosimo vas za potrditev udeležbe na tej povezavi.

Dogodki bodo snemani, zato vas prosimo, da načrtujete prihod vsaj 15 minut pred začetkom posameznih dogodkov.

IPF in AIPA za učinkovitejšo upravljanje pravic na videogramih

Datum: 10. 04. 2024

Kolektivni organizaciji IPF in AIPA sta podpisali pismo o nameri, s katerim želita poenostaviti upravljanje določenih pravic na videogramih, zlasti na videospotih. Glede na to, da so t. i. kratki glasbeni filmi zelo specifično AV delo, je IPF zaprosil za upravljanje pravic na videospotih za izvajalce in filmske producente, AIPA pa za soavtorje. Namen pisma je vzpostavitev organizacijsko in stroškovno učinkovitega načina zbiranja in delitve nadomestil za ta dela.

Na IPF z dolgoletno tradicijo uspešno ščitimo sorodne pravice glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, a kljub temu vedno iščemo načine, kako še povečati učinkovitost našega dela. Še nekaj izzivov imamo pri videospotih, ki so avdiovizualne oblike glasbenih del, kjer smo ugotovili prekrivanje zaščitenih vlog s siceršnjimi imetniki pravic, ki jih ščiti AIPA. »IPF na fonogramih že upravlja pravice glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, AIPA pa na videogramih oz. AV delih pravice soavtorjev, izvajalcev in filmskih producentov. Treba je vedeti, da so izvajalci na fonogramih v veliki večini tudi izvajalci na videogramih, proizvajalci fonogramov pa večinoma filmski producenti videospotov,« razlaga direktor IPF Viljem Marjan Hribar.

Direktor IPF Viljem Marjan Hribar in direktor AIPA Gregor Štibernik z vodjo projektov na IPF Tinko Rauh in z vodjo pravne službe AIPA mag. Urošem Rožičem.

Brez nepotrebnega podvajanja prijav in stroškov

Ker tako IPF kot AIPA, sicer vsak za svojo kategorijo imetnikov pravic, uveljavljata pravice iz naslova uporabe videspotov, morajo ustvarjalci posledično prijavljati dela pri obeh kolektivnih organizacijah: »Takšen pristop podvaja opravila pri kolektivnem upravljanju in po nepotrebnem viša stroške imetnikov pravic, zato smo presodili, da je bolje, da organizaciji vzpostavita sistem upravljanja omenjenih pravic na enem mestu,« pojasnjuje direktor AIPA Gregor Štibernik. T. i. videospoti so, tako kaže tudi tuja praksa, posebna vrsta AV del, ki je tesneje povezana s fonogrami, kot pa s ‘klasičnimi’ AV deli.

IPF ima potrebno infrastrukturo

IPF ima za glasbene izvajalce in proizvajalce fonogramov že vzpostavljeno IT infrastrukturo, ustvarjeno bazo podatkov o varovanih delih in bazo imetnikov pravic na varovanih delih ter dostop do mednarodnih baz podatkov o varovanih delih in imetnikih pravic. Na drugi strani znotraj repertoarja, ki ga zastopa AIPA, t. i. videospoti predstavljajo manjši obseg uporabe varovanih del.

Z vidika obeh kolektivnih organizacij je tako smiselno, da se naloge zbiranja in delitve skoncentrirajo na enem mestu. »Po tem, ko smo ugotovili nesmiselnost dvojnega zbiranja podatkov, obračunavanja, deljenja in drugih opravil, moramo zdaj s tem seznaniti vse deležnike, jim to predstaviti in iskati najboljše rešitve upravljanja pravic. Pridobiti je treba tudi soglasja, potem bomo lahko uradno zaprosili za ustrezna dovoljenja,« izpostavlja direktor IPF Viljem Marjan Hribar. Cilj je, da se za vse vrste uporabe fonogramov in videogramov za glasbene izvajalce in filmske producente videospotov pravice upravljajo na enem mestu.

Pomemben korak, a še nekaj točk do uresničitve

V IPF izpostavljajo, da pismo o nameri pomeni pomemben korak k optimizaciji zbiranja in delitve nadomestil za vsa glasbena dela. V AIPA pa dodajajo, da pismo o nameri še ni zavezujoči dogovor organov upravljanja kolektivnih organizacij in še ne predstavlja vloge za spremembo dovoljenj v smislu ZKUASP. V obeh kolektivnih organizacijah se strinjajo, da lahko s takšnim načrtom zaščite pravic naredijo največ za svoje člane, ki pa bodo morali koncept podpreti, postopek spremembe dovoljenj pa bo treba izvesti tudi na Uradu za intelektualno lastnino.

Znani so nominiranci za Zlate piščali 2024

Datum: 04. 04. 2024

Med skoraj 2000 predlogi je Akademija izbrala tiste, ki so v preteklem ustvarjalnem letu izstopali s svojimi glasbenimi presežki.

Strokovna akademija jih je izbrala v petih kategorijah. Nagrajence bodo razglasili v maju 2024 na podelitvi nagrad, ki bo potekala v živo.

Kandidate za nominirance so zbrali z javnim pozivom ustvarjalcem in založbam, ki so prijavili skoraj 1000 glasbenih del, ustvarjenih v preteklem letu. Akademija, sestavljena iz strokovnjakov različnih glasbenih strok, je nato pregledala in s točkami ocenila izbor v petih kategorijah: skladba leta, izvajalec leta, album leta, novinec leta in življenjsko delo.

Glasovanje, kot vedno, poteka v dveh krogih. V prvem krogu člani Akademije s točkovanjem oblikujejo nabor petih nominirancev v vsaki izmed kategorij. V primeru istega števila točk je lahko nominirancev v posamezni kategoriji tudi več. V drugem krogu glasovanja člani Akademije s točkovanjem določijo zmagovalce za vsako kategorijo.

Nominiranci za glasbene nagrade Zlata piščal 2024 so:

Skladba leta