Datum: 20. 01. 2015

IPF, zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije je predstavil zbornik o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Glede na to, da smo tik pred začetkom razprave o novem Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), gre za izredno aktualno tematiko, o kateri v zborniku spregovori sedemnajst avtoric in avtorjev, med njimi pet tujih.

Zbornik je zbir prispevkov mednarodnega simpozija, ki ga je IPF organiziral ob 10-letnici zbiranja nadomestil za sorodne glasbene pravice v Sloveniji oktobra lani. Osvetljujejo pomen in vlogo kolektivnih organizacij, ki izvajajo posredništvo med izvajalci in uporabniki. IPF kot kolektivna organizacija zagotavlja uporabnikom (radijskim postajam, organizatorjem prireditev, lokalom,in podobno) pravno urejeno poslovanje, v zameno pa dogovorjen del prihodka v obliki primernega nadomestila vrača ustvarjalcem in jim s tem omogoča njihovo dejavnost in s tem bogatitev kulturne raznolikosti in ustvarjalnosti.

V nastajanje glasbe je vloženih veliko sredstev, talenta in dela. Če je posameznik kot izvajalec sodeloval pri nastajanju glasbe, je upravičen do nadomestila iz javne uporabe posnetkov. Glasbenim izvajalcem - pevcem, glasbenikom, dirigentom orkestrov, vodjem pevskih zborov, oblikovalcem tona in drugim - ter proizvajalcem fonogramov namreč po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah pripada pravica do nadomestila, če je njihova posneta izvedba, ki je bila objavljena na komercialno izdanem fonogramu, predvajana v javnosti. Ta pravica do nadomestila se po zakonu lahko uveljavlja le kolektivno. Poslanstvo in naloga kolektivne organizacije je torej v osnovi enostavna: na enem mestu zbere nadomestila vseh uporabnikov glasbe in ta sredstva razdeli po načelu dejanske uporabe upravičencem, katerih dela so se uporabila. Kot pooblaščena kolektivna organizacija v imenu vseh izvajalcev in proizvajalcev fonogramov nadomestila od uporabnikov kot edini v Sloveniji zbira IPF, torej IPF zastopa oz. uveljavlja pravice vseh upravičencev (izvajalcev in proizvajalcev fonogramov), ki so udeleženi na varovanih delih, uporabljenih v Sloveniji.

V obsežnem zborniku avtorji predstavljajo in analizirajo situacijo v Sloveniji in v nekaterih drugih državah. Avtorji se dotaknejo pravnega okvirja, ki določa delo kolektivnim organizacijam, predstavijo obstoječo in prihajajočo evropsko regulativo, razmišljajo o nujnosti ter dobrih in slabih izkušnjah pogajalskih procesov pri določanju tarif, izpostavijo izzive novih tehnologij.

Gregor Štibernik, direktor IPF, v zborniku svoj prispevek zaključi z mislijo kolege, prvega direktorja Urada za intelektualno lastnino iz ene od bližnjih držav: »Ko sva se v eni od mnogih debat dotaknila vprašanja upravljanja avtorske in sorodnih pravic, je dejal: »Še zdaleč ne gre samo za pravo, tudi ne gre samo za denar, kot hočejo nekateri zbanalizirati to dejavnost. V bistvu gre za kulturo! V prvi vrsti za kulturo dialoga in odnosov, še bolj pa za kulturo spoštovanja in cenjenja dela drugih!««

Kolektivne organizacije tako v Sloveniji kot tudi v tujini opravljajo pomembno funkcijo, poenostavljajo način poslovanja uporabnikom in predvsem omogočajo, da je delo ustvarjalcev in soustvarjalcev glasbe spoštovano in tudi plačano. Glasbena ustvarjalnost in raznolikost namreč pomembno prispeva h kulturni identiteti zato jo moramo omogočati in priznati pravico do plačila.

Datum: 06. 01. 2015

17. decembra 2014 sta skupščini izvajalcev in proizvajalcev fonogramov sprejeli pomemben dokument za poslovanja IPF v letu 2015: Finančni načrt in plan stroškov poslovanja v letu 2015. Predvideni prihodki znašajo 3,71 milijone evrov. IPF tako pričakuje podobne prihodke kot v letu 2014 oz. za 0,4-% višje, stroški poslovanja pa bodo predvidoma nekoliko nižji od stroškov v letu 2014. Del predvidenih prihodkov v letu 2015 (300.000 evrov) še vedno z optimizmom pričakujemo iz naslova privatnega reproduciranja. Upamo, da se bodo po petih letih končno uredile razmere na tem področju in bo podeljeno dovoljenje za zbiranje teh nadomestil. Povečanje prihodkov pričakujemo na področju prireditev, sicer pa večjih sprememb v prihodkovni strukturi ni predvidenih.

V skladu s pravili bo oblikovan Promocijski sklad izvajalcev in sicer iz naslova obračunanih, vendar zastaranih rezervacij za neznane upravičence, za katere v zastaralnih rokih nismo dobili nikakršnih podatkov za izplačilo. Predvidena višina sklada je 185.000 EUR, skupščina pa je sprejela predlagani načrt delitve sredstev tega sklada. Promocijski sklad proizvajalcev fonogramov v letu 2015 ne bo oblikovan, saj je bil zastaralni rok na zahetvo Urada za intelektualno lastnino RS s Statutom IPF podaljšan na 5 let.

Skupščini sta potrdili predlog, da bo revizijo poslovanja za leto 2014 opravila revizijska hiša KPMG Slovenija.

Prav tako sta obe skupščini sprejeli tudi predlagane spremembe pravilnikov o delitvi nadomestil na način, da se uvedejo novi reparticijski razredi za delitev nadomestil zbranih iz naslova prireditev. Predlagana rešitev predstavlja sorazmerje med dejansko uporabo in stroškovno učinkovitostjo delitve in bo vsebinsko implementiran v ustrezne akte IPF.