2019




Podelitev nagrade Največkrat predvajana slovenska skladba na radijskih programih, Okrogla miza Slovenska glasba danes in podelitev nagrad ZLATA PIŠČAL

Datum: 28. 05. 2019

Spoštovani,

IPF vas vabi na podelitev nagrade za največkrat predvajano slovensko skladbo na radijskih programih v letu 2018, ki ji bo sledila okrogla miza Slovenska glasba danes, na kateri bodo glasbeni strokovnjaki pregledali trende v slovenski glasbeni industriji.

Pod okriljem Društva ZLATA PIŠČAL bo sledila že peta podelitev nagrad ZLATA PIŠČAL, tokrat za leto 2018, v kategorijah: skladba leta, album leta, izvajalec leta, novinec leta in nagrada za življenjsko delo. Nagrade bodo podelili prejemniki zlatih piščali za leto 2017! Več na http://www.zlatapiscal.si/sl/.

 

Pričakujemo vas v sredo, 29. maja 2019, ob 18.30 v hotelu Radisson Blu Plaza v Ljubljani.

Program dogodka:

18:30 Podelitev nagrade za največkrat predvajano slovensko skladbo na radijskih programih v letu 2018

19:00 Okrogla miza: Slovenska glasba danes

20:00 Podelitev nagrad Zlata piščal & tradicionalni Jam Session z zasedbo Krajnci in gosti.

 

Vljudno vabljeni!




Odslej dve leti časa za implementacijo dveh Direktiv

Datum: 20. 05. 2019

Direktiva o avtorskih pravicah na digitalnem trgu (Copyright), ki je bila 15. aprila še zadnjič in dokončno potrjena, ter Direktiva o radiofuziji in retransmisiji (SatCab), ki sta jo sprejela Svet in Evropski parlament konec lanskega leta, sta odslej tudi uradno objavljeni.

Vse države članice imajo dve leti časa, da oba dokumenta implementirajo v svoje delovanje.

Priloženi povezavi:

Copyright 

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.2019.130.01.0092.01.ENG&toc=OJ:L:2019:130:TOC

SatCab

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.2019.130.01.0082.01.ENG&toc=OJ:L:2019:130:TOC




V dobro skupnega cilja združene vse slovenske kolektivne organizacije!

Datum: 09. 05. 2019

DRUŠTVO KOPRIVA je z vsemi kolektivnimi organizacijami, ki že imajo dovoljenje Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL) za delitev zbranih nadomestil iz naslova pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena ZASP, sklenilo sporazum o članstvu v društvu. S tem je odpravljena pomembna prepreka na poti do pridobitve dovoljenja za zbiranje omenjenih nadomestil, saj je pristojni organ mnenja, da je popolno soglasje vseh kategorij imetnikov pravic nujno potrebno za izdajo dovoljenja in začetek izvajanja pravice. DRUŠTVO KOPRIVA je sicer že 17. marca 2017 na URSIL naslovilo vlogo za izdajo dovoljenja, vendar postopek do danes tudi zaradi odločitve Upravnega sodišča RS v drugi zadevi še ni zaključen.

Pridružene kolektivne organizacije (ZDRUŽENJE SAZAS k.o., ZAMP - ZDRUŽENJE AVTORJEV SLOVENIJE, k.o., IPF, k.o. ter AIPA, k.o.) so se v včeraj podpisanem sporazumu, ki so ga naslovili na URSIL, na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in na Direktorat za notranji trg, zavezale, da bodo v primeru podelitve dokončnega in pravnomočnega dovoljenja dale DRUŠTVU KOPRIVA polnopravno pooblastilo za upravljanje zgoraj omenjenih pravic.

Gre za zelo pomemben korak, verjetno največji v skoraj 25 letih, odkar ta pravica v Sloveniji ni sistematično urejena, zaradi česar slovenski ustvarjalci letno izgubljajo ogromno denarja.

V spremnem dopisu je zapisano: od tu naprej je razplet odvisen od interesa države in sposobnosti njenih uradnikov. Mi pa dodajamo, da bo IPF, k.o. skladno z možnostmi še naprej aktivno sodeloval v vseh korakih pridobivanja potrebnega dovoljenja, da se izbriše črna pika na Sloveniji in se nadomestila čimprej začnejo zbirati in seveda deliti med upravičene izvajalce in proizvajalce fonogramov.

Na sliki podpisniki včerajšnjega sporazuma: Gregor Štibernik (AIPA, k.o.), Viljem Marjan Hribar (IPF, k.o.), Marcel Škerjanc (ZDRUŽENJE SAZAS k.o.), Barbara Pogačnik (ZAMP - ZDRUŽENJE AVTORJEV SLOVENIJE, k.o.), Dušan Zore (DRUŠTVO KOPRIVA)

 




Konferenca članic SCAPR v Mokricah

Datum: 24. 04. 2019

Prejšnji teden je v lepem ambientu Golf hotela Grad Mokrice potekalo poslovno druženje nekaterih držav članic SCAPR (The Societies Council fort he Collective Management of Performers Rights), krovne organizacije kolektivnih izvajalskih organizacij.

 

 

Predstavniki Hrvaške, Srbije, Makedonije in Slovenije, pri nas organizaciji IPF k.o. in AIPA k.o., so imeli tako možnost, da se pogovorijo o aktualnih temah, problemih in predvsem možnostih za reševanje le-teh.

Vsaka država ima svoje težave in pomoč tistih, ki so s tem že opravili, pride prav. Zato je združenje SCAPR pomembno, predvsem kadar gre za pravna vprašanja. Članstvo je pogojeno s strogim pregledom poročil.

 

 

Glavni namen je seveda uspešna mednarodna izmenjava nadomestil izvajalcem. Sistem bo učinkovit predvsem po zaslugi projekta VRDB2, izjemno učinkovite baze, enotnega registra izvedb v vseh državah članicah, ki je v zadnji fazi nastajanja. S pomočjo tega bo prvič narejena skupna izmenjava med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Minula konferenca je tako služila tudi predstavitvi tehničnih vidikov in terminskemu usklajevanju.




Slovenski ustvarjalci letno izgubljajo najmanj 2,8 milijonov €!

Datum: 24. 04. 2019

Včerajšnji dan je bil svetovni dan knjige in avtorskih pravic, v petek pa praznujemo svetovni dan intelektualne lastnine. Za večino le suhoparen podatek.

Novinarska konferenca, ki pa se je načrtno zgodila prav v teh dneh, se je začela s podatkoma:

  • ustvarjalci so samo včeraj izgubili najmanj 3 200 € svojega denarja
  • v enem letu znesek izgubljenega denarja po najbolj konservativnih ocenah znaša najmanj 2,8 mio €

Na podlagi že uzakonjene pravice, ki pa v praksi že 25 let sistematično ni urejena!

Naj se vsak izmed nas postavi v tak položaj: ko ti je vsakodnevno kratena pravica do pripadajočega zaslužka za svoje delo. Kako bi se počutili?

Društvo Kopriva s področja avtorskih pravic je včeraj opozorilo na neizvajanje zakona o avtorski in sorodnih pravicah na področju nadomestil za zasebno reproduciranje avtorskih del. Ker se ne zbirajo, imetnikom pravic povzročajo gospodarsko in kreativno škodo, je povedal predstavnik društva Ludvik Bagari. Novinarsko konferenco so po njegovih besedah pripravili na pobudo Fokusa - platforme za izmenjavo idej in dialog na področju kolektivnega upravljanja avtorskih pravic.

 

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah je bil pred 25 leti, ko je bil sprejet, po besedah Špele Grčar iz odvetniške pisarne Grčar, eden najsodobnejših v Evropi in je že med prvimi uzakonil takrat novo pravico do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje avtorskih del. Ta pripada tako avtorjem kot tudi izvajalcem in producentom oziroma proizvajalcem fonogramom. Ključ za delitev nadomestila je po zakonu 40 odstotkov avtorjem, 30 odstotkov izvajalcem in 30 odstotkov proizvajalcem fonogramov oziroma filmskim producentom.

Vse kolektivne organizacije v Republiki Sloveniji že imajo dovoljenja za delitev nadomestil, saj je za to pravico določeno obvezno kolektivno upravljanje , vendar dovoljenje za zbiranje teh nadomestil še vedno ni bilo podeljeno.

»Od leta 2010 pa do danes ni bilo izdano nobeno dovoljenje za zbiranje teh nadomestil, niti začasno niti stalno, torej nadomestilo se ne pobira in se tudi ne deli,« je povedala Špela Grčar.

Po njenih besedah je bilo na Urad RS za intelektualno lastnino v tem času vloženih približno 18 zahtevkov za stalno ali začasno rešitev, vsi so bili zavrnjeni ali pa na sugestijo urada umaknjeni.

Kot je pojasnil predsednik Združenja fonogramske industrije Slovenije Darjo Rot, je združenje leta 2014 od uvoznikov računalniške opreme, podatkovnih nosilcev in tiskalnikov želelo pridobiti podatke o tem, kam nakazujejo nadomestila - po zakonu naj bi jih polagali na račun kolektivne organizacije ali pri sodišču oziroma notarju. Nadomestilo je namreč po njegovih besedah že vračunano v ceno novih naprav za tonsko in vizualno snemanje. Namesto odgovora so dobili poziv tržne inšpekcije, da naj pojasnijo njihov poziv uvoznikom, da naj jim plačujejo nadomestila, čeprav nimajo dovoljenja za zbiranje. Po Rotovih besedah se kasneje ni zgodilo nič, uvozniki, ki niso odvedli teh zneskov, pa so imeli dodaten dobiček. Po njegovi "konservativni" oceni približno 30 milijonov v vseh teh letih, morda še več.

Država imetnike pravic do izdaje dovoljenja za kolektivno uveljavljanje napotuje na individualno uveljavljanje, vendar je to v praksi že po naravi pravice nemogoče izvajati. Imetniki pravic namreč ne morejo pridobiti informacij, katera legalno pridobljena dela se doma »privatno« reproducirajo. Prav zato so zahtevki za individualno uveljavljanje obsojeni na propad, kar potrjuje tudi že sodna praksa.

Imetniki pravic pa ostajajo na suhem.

Direktorica Inštituta za avtorsko pravo Ingrid Kovšca je dodala, da ne drži, da začasnega dovoljenja, kot trdi urad, za to področje ni mogoče izdati, ker je še vedno mogoča izdaja začasne odločbe po Zakonu o upravnem postopku, o pogojih pa se odloča manj strogo. »Pogoji za začasno dovoljenje so bili že zdavnaj izpolnjeni in morala bi ga dobiti katera od kolektivnih organizacij ali drugih prosilcev

 

Po tiskovni konferenci: poslovodja ZAMP k.o., mag. Barbara Pogačnik, direktor IPF k.o., Viljem Marjan Hribar in direktor AIPA k.o., Gregor Štibernik

Vsem ustvarjalcem ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine želimo ustvarjalno nadaljevanje svojega dela, predvsem pa, da bodo za izkoriščanje svojih del prejeli tudi ustrezno plačilo!