2022




Odslej na voljo tudi enotni zbir cen oz. tarif za plačilo nadomestil

Datum: 30. 09. 2022

Na spletni strani ipf.si smo objavili cenik – tarife 2022.

Vsem našim uporabnikom, partnerjem oz. vsakomur, ki bi ga zanimalo vse v zvezi s pogoji in načini uporabe varovanih del iz repertoarja IPF, k.o. in višine nadomestil glede na način uporabe varovanih del, smo na enem mestu ponudili interaktiven dokument.

V njem je izvleček pogojev in načinov uporabe varovanih del iz našega repertoarja ter višine nadomestil za posamezne vrste uporabe, kot jih določajo veljavne tarife oz. sklenjeni skupni sporazumi z reprezentativnimi združenji uporabnikov.

V ceniku – tarife 2022 so vse informacije, hkrati pa lahko hitro dostopate do povezanih dokumentov, ki bi jih morda potrebovali.

Vabljeni k ogledu!




Odbor DZ za gospodarstvo dal zeleno luč predlogoma zakonov o avtorskih in sorodnih pravicah

Datum: 22. 09. 2022

Vir: sta.si

Odbor DZ za gospodarstvo je na nujni seji opravil drugo obravnavo predlogov obeh zakonov, ki se nanašata na uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic.

Sprejel je več dopolnil k obema zakonskima predlogoma, ki so jih pripravile koalicijske poslanske skupine Gibanje Svoboda, SD in Levica, med njimi k prvemu eno vsebinsko.

Noveli zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter zakona o kolektivnem upravljanju teh pravic, s katerima želijo v slovenski pravni red prenesti določila dveh evropskih direktiv, so pripravili na ministrstvu za gospodarstvo. Urejata področja avtorske in sorodnih pravic na enotnem digitalnem trgu ter pravila izvrševanja tovrstnih pravic za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in določene prenose televizijskih ter radijskih programov.

Kot je v uvodu povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dejan Židan, je avtorska zakonodaja najtežja, s katero se na ministrstvu spoprijemajo. Spomnil je, da sta bila predloga dvakrat dana v javno objavo ter trikrat v medresorsko usklajevanje. Da se stvari kljub temu niso premaknile naprej, je po njegovi oceni krivo tudi, da v Sloveniji nimamo sprejete strategije varovanje intelektualne lastnine, s čimer se bodo začeli ukvarjati jeseni.

S sprejetjem obeh zakonov želijo po Židanovih besedah preprečiti, da bi Slovenijo doletela kazen. Zaradi zamude pri prenosu direktiv je prejela dva opomina iz Bruslja, za odgovor na drugi opomin pa ji je Evropska komisija odobrila podaljšanje do 19. oktobra letos. Ob tem je dal zavezo, da bodo takoj po sprejetju obeh novel zakonov znova "odprli stvari" ter da bodo poleg priprave strategije varovanja intelektualne lastnine takoj formulirali medresorsko skupino, v kateri bodo tudi deležniki na tem področju, z željo, da pridejo vsaj do nekaterih uskladitev.

Kot je še povedal Židan, zakonodaja temelji na tem, da je avtorsko delo lastnina in da ima avtor do te lastnine pravico. "V javnem interesu včasih pride do omejitve lastnine, a morate razumeti, da vlada in ministrstvo ne more privoliti v razlastitev avtorja," je poudaril.

Na seji so svoja stališča osvetlili predstavniki številnih združenj in društev. Med drugim je bilo slišati očitke, da se tako pomembnega zakona ne sprejema po nujnem postopku, da je predlagatelj v velikem obsegu prepisal direktivi v zakonska predloga, čeprav implementacija ne pomeni prepisa. Z akademske sfere je prišlo tudi opozorilo, da je treba, če želimo slediti evropskim smernicam odprte znanosti, zagotoviti prosto rabo gradiv v izobraževalnem procesu brez plačila nadomestila.

Na drugi strani zakonska predloga pozdravljajo v Društvu slovenskih režiserjev in režiserk, Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev, društvu Filmski producenti Slovenije, Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije – IPF in kolektivni organizaciji Aipa. Ob tem je bilo slišati opozorilo, da je nujna takojšnja implementacija zakonodaje v praksi.

Židan je pojasnil, da je bilo v zadnjih dveh letih v pripravo novel vloženega veliko truda, da pa je osnovna težava v tem, da ni enotnega stališča, kaj intelektualna lastnina je. Zgolj prevesti direktiv po njegovih besedah ni bilo mogoče, tudi zato, ker mestoma ne dajeta jasnih navodil. Kot legitimno pa je označil razpravo o tem, kako v šolstvu, na področju znanosti in raziskovanja razumeti javni interes in kako odprt prostor. Ob tem je poudaril, da ne gre enačiti javnega, odprtega prostora s pravico neplačila. Kot je še povedal, dopolnilo, ki ga k prvemu zakonskemu predlogu predlaga koalicija in ki je tudi edino vsebinsko, glede uveljavljanja pravice v šolskem prostoru predvideva prehodno obdobje do septembra 2024. V tem času bo mogoče tudi pripraviti ustrezne pravne podlage in stvari testirati.




Vlada potrdila oba zakona s področja avtorskih pravic

Datum: 26. 08. 2022

Vir: STA.si

Foto: Matjaž Han, Vlada RS

Vlada je na seji, 25. 8. 2022, potrdila predloga obeh zakonov, ki se nanašata na uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic. Spremembe zakonov prihajajo po tem, ko sta Evropski parlament in Svet EU z nekaterimi direktivami določila pravila za uveljavljanje pravic iz želje, da bi v EU nastal dobro delujoči trg avtorskih pravic.

Noveli zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter zakona o kolektivnem upravljanju teh pravic so pripravili na gospodarskem ministrstvu. S predlaganimi spremembami se v slovenski pravni red med drugim prenašata evropska direktiva glede spodbujanja čezmejnega prenosa spletnih storitev ter direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal gospodarski minister Matjaž Han, je vlada besedili obeh novel potrdila po "dolgem, strokovnem, zelo izčrpnem in intenzivnem usklajevanju". V DZ ju bodo poslali po njunem postopku, saj je rok za njun sprejem potekel že junija lani. Spomnil je, da je Slovenija zaradi zamude pri prenosu direktiv prejela dva opomina iz Bruslja, za odgovor na drugi opomin pa ji je Evropska komisija odobrila podaljšanje do 19. oktobra letos. Kazen sicer znaša več kot milijon evrov.

Z novelama po Hanovih besedah dosegajo štiri cilje: prispevajo k boljšemu delovanju notranjega digitalnega trga, zagotavljajo visoko stopnjo varstva avtorjev, lajšajo ureditev tovrstnih pravic ter vzpostavljajo okvir za ustrezno koriščenje avtorskih in drugih varovanih vsebin.

Spomnil je, da je o obeh predlaganih novelah, ki so ju pripravili v tesnem sodelovanju z Uradom za intelektualno lastnino, potekala široka javna razprava. Dvakrat sta bili dani v javno objavo - maja lani in februarja letos - ter trikrat v medresorsko usklajevanje, predloge in pripombe pa so podali številni deležniki.

Poudaril je, da so interesi vseh deležnikov "nasprotujoči in jih je težko uskladiti", da pa so vendarle "danes prišli do neke kompromisne rešitve". Izrazil je prepričanje, da bodo uspešni tudi v DZ.

Poglavitne rešitve novele zakona o avtorski in sorodnih pravicah so: pravično plačilo avtorjem in izvajalcem, licenciranje oziroma širši dostop vsebin na spletu in nove omejitve pravic, je pojasnil minister. Osnovni zakon določa, kakšne so te pravice, zakon o kolektivnem upravljanju teh pravic pa določa, kako jih avtorji uveljavljajo.

Kot je še povedal gospodarski minister, kljub intenzivnemu usklajevanju, ki je trajalo več kot dve leti, ni bilo mogoče ustreči vsem željam in najti boljši kompromis. Verjame pa, da so našli imenovalec, da se bo sistem izboljšal.




Namenski sklad 2022

Datum: 08. 08. 2022

IPF, k.o. obvešča vse izvajalce, ki so se znašli v težkih socialnih razmerah oziroma v hudi finančni stiski, da lahko na IPF, k.o. oddajo vlogo oz. zaprosijo za izplačilo enkratne izredne socialne pomoči. Za sredstva lahko vlagatelj zaprosi enkrat v koledarskem letu.

Višino in izplačilo sredstev na predlog delovnega telesa, imenovanega skladno s Statutom IPF, k.o., odobri poslovodstvo. Sredstva se izplačuje do porabe za ta namen oblikovanega sklada.

Vlogo oz. prošnjo za izplačilo sredstev je potrebno oddati najpozneje do 15. 9. 2022, vse podrobnosti pa boste našli tukaj.




Direktiva o avtorskih pravicah lahko vključuje novo pravico do nadomestila za izvajalce

Datum: 26. 07. 2022

Komisar Evropske unije za notranji trg Thierry Breton je podal izjavo, da lahko države članice EU načeloma uvedejo novo pravico do nadomestila za izvajalce pri izvajanju evropske direktive o avtorskih pravicah iz leta 2019. Belgija je pred kratkim storila prav to.

Osemnajsti člen direktive pravi, da bi morale države članice EU zagotoviti, da izvajalci, ki niso hkrati lastniki avtorskih pravic na svojih posnetkih, kljub temu prejmejo "ustrezno in sorazmerno plačilo" za koriščenje njihovega dela. Vendar pa ne pove, na kak način.

Večina držav EU, ki so že spremenile svoje nacionalne zakone o avtorskih pravicah, da bi bili skladni z direktivo, je preprosto dodalo vrstico o izvajalcih, ki prejemajo »primerno in sorazmerno plačilo«, ne da bi spremenilo karkoli glede načina, kako naj prejemajo plačilo za digitalno koriščenje njihove glasbe.

S tem so zakonodajalci v bistvu nakazali, da verjamejo trenutnemu sistemu nagrajevanja  – da je del digitalnega dohodka, ki ga prejme kateri koli izvajalec, v celoti odvisen od pogodb, ki jih je sklenil z založbami, distributerji ali drugimi izvajalci, s katerimi sodeluje.

A vendarle niso vse države sprejele takšnega pristopa. Nemčija je uvedla posebno novo pravico do nadomestila za izvajalce, kadar njihovo delo izkoriščajo platforme za vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, kot je YouTube. Medtem je bila v Belgiji dodana nova pravica do nadomestila, ki zajema vse storitve pretakanja.

To pomeni, da bodo izvajalci v Nemčiji in Belgiji prejeli dodatno plačilo prek sistema kolektivnega licenciranja, ko bo njihova glasba pretakana. Ponudniki digitalnih storitev bodo ta denar plačali neposredno izvajalskim kolektivnim organizacijam. Ko se bo to zgodilo, bodo platforme skoraj zagotovo poskušale zmanjšati plačila založbam in distributerjem, ki nadzorujejo avtorske pravice za posnetke.

Med pogajanji o direktivi so se nekatere skupine izvajalcev zavzemale za to, da bi bila tovrstna vseevropska pravica do nadomestila – običajno imenovana „pravično plačilo izvajalca za pretakanje vsebin“ – izrecno vključena v končni osnutek direktive. Vendar se to ni zgodilo, namesto tega je bila v osemnajstem členu le nejasna izjava o "primernem in sorazmernem nadomestilu".

Obstajajo prednosti in slabosti tega, da izvajalci prejmejo del ali ves svoj delež prihodka od pretakanja prek sistema pravičnega nadomestila, ki ga vodijo kolektivne organizacije. Založbe – velike in neodvisne – na splošno nasprotujejo takšnemu sistemu, saj trdijo, da odpravlja vsaj nekaj prožnosti pri pogajanjih o založbenih poslih z izvajalci, kar vpliva na njihovo sposobnost vlaganja v nove talente. Poleg tega bi lahko vse večje število izvajalcev, ki sami izdajajo glasbo prek lastnih založb, tako zaslužilo manj po sistemu pravičnega nadomestila.

Toda v glasbeni skupnosti je veliko ljudi, ki podpirajo zamisel o plačilu pravičnega nadomestila za pretakanje vsebin in vztrajajo, da je to učinkovit način za zagotovitev pravičnejšega nadomestila izvajalcem. In ker številne države članice EU zamujajo z implementacijo direktive in jo torej še niso izvedle, zagovorniki hitre pomoči upajo, da bodo druge države uvajale direktivo na enak način kot Belgija.

Ioan Kaes, generalni sekretar AEPO-ARTIS – združenja izvajalskih kolektivnih organizacij – je prejšnji mesec dejal, da je belgijski pristop "najbolj celovita in učinkovita" implementacija direktive, in o drugih državah, ki jih še izvajajo implementacijo direktive: »Edini izgovor za zamudo pri tem uvajanju je iskanje najboljših dodatnih ukrepov za zaščito izvajalcev v spletnem okolju, od katerega so vse bolj odvisni«.

Nekateri od tistih, ki nasprotujejo ideji pravičnega nadomestila, so namigovali, da sta Nemčija in Belgija morda nepravilno implementirali direktivo z uvedbo novih pravic do nadomestil, pri čemer so poudarili, da so tri institucije EU, ki so sodelovale pri pisanju direktive – Komisija, Svet in Parlament – ​​imele možnost eksplicitno uvesti novo pravico že leta 2019, vendar so se odločile, da tega ne storijo. Kljub temu Breton pravi, da je uvedba nove pravice možna in dopustna oblika implementacije osemnajstega člena, pod pogojem, da so take določbe usklajene z relevantnim pravnim redom EU.

AEPO-ARTIS na Twitterju: »Danes komisar Breton potrjuje, da je izvajanje osemnajstega člena direktive o avtorskih pravicah z neodpovedljivo pravico do nadomestila možnost, ki je v skladu z direktivo. Kaj to pomeni za izvajalce? To pomeni, da je njihova pravica do prejemanja pravičnega nadomestila za pretakanje združljiva z novo direktivo EU o avtorskih pravicah