2022




Člane IPF, k.o. obveščamo o sklicu seje skupščine

Datum: 30. 05. 2022

Na podlagi določil Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) in na podlagi Statuta IPF, k.o. sklicujem
sejo Skupščine IPF, k.o.,
ki bo v četrtek, 16. junija 2022, ob 9.00 v Kongresni dvorani Kristalne palače (2. nadstropje), Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana.


Dnevni red:
1. Otvoritev seje skupščine
2. Poročilo nadzornega odbora, sprejem Letnega poročila za poslovno leto 2021 in sprejem Finančnega načrta za poslovna leta 2022, 2023 in 2024
3. Imenovanje revizorja
4. Namenski skladi
5. Akti IPF, k.o.
6. Razno

                                              Viljem Marjan Hribar, direktor


POSEBNA OPOZORILA
1. V skladu s 33. členom Statuta mora morebitni pooblaščenec pooblastilo za sodelovanje in glasovanje na skupščini kolektivni organizaciji predložiti najpozneje 3 delovne dni pred zasedanjem skupščine. Navodila pooblaščencu morajo biti jasno razvidna iz pooblastila. Priglasitve pooblastil, ki jih kolektivna organizacija prejme po izteku uradnih ur na dan izteka roka iz navedenega člena, so neveljavne in pooblaščenec na seji skupščine pooblastiteljev, katerih pooblastitev je prepozno prijavil, ne more zastopati.
2. Zaradi zagotavljanja ustreznih pogojev za izvedbo seje skupščine vas prosimo, da svojo udeležbo na seji najavite na elektronski naslov skupscine@ipf.si vsaj tri delovne dni pred izvedbo seje skupščine.
Gradiva za sejo skupščine bodo od 30.5.2022 objavljena na spletni strani ADMISS (https://admiss.ipf.si/, razdelek Dokumenti), v času uradnih ur pa jih po predhodni najavi lahko prevzamete tudi na sedežu IPF, k.o., Argentinska ulica 17, Ljubljana.

Poslano:

  • članom Skupščine IPF, k.o.
  • Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino
  • Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve



Upravno sodišče zavrnilo tožbo Sazasa glede dovoljenja za zbiranje avtorskih nadomestil

Datum: 24. 05. 2022

ZDRUŽENJE SAZAS k.o. je izpodbijalo odločitev Urada RS za intelektualno lastnino, ki je DRUŠTVU KOPRIVA, k.o. podelil dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom, Upravno sodišče RS pa je zdaj tožbo zavrnilo.

Urad RS za intelektualno lastnino je DRUŠTVU KOPRIVA, k.o. stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za razmnoževanje avtorskih del na raznih nosilcih, kar je namenjeno zasebni ali lastni uporabi in ni dano javnosti, podelil leta 2019.

Po zakonu o avtorski in sorodnih pravicah lahko avtorska dela prosto reproducira fizična oseba na kateremkoli nosilcu zvoka ali slike ter papirju, če to stori za zasebno uporabo, ne da bi jih dala na voljo javnosti in pri tem nima neposredne gospodarske koristi. Pod enakimi pogoji lahko to storijo tudi javni arhivi, javne knjižnice, muzeji ter izobraževalne in znanstvene ustanove.

Do nadomestila s tega naslova so upravičeni avtorji, izvajalci, proizvajalci fonogramov in filmski producenti. Nadomestila je med letoma 1997 in 2006 začasno zbirala Avtorska agencija za Slovenijo, nato je med letoma 2007 in 2009 imel začasno dovoljenje zavod IPF. Od leta 2010 do leta 2019 dovoljenje za zbiranje nadomestil ni bilo izdano.

Za plačilo nadomestil so po zakonu zavezani proizvajalci naprav za tonsko in vizualno snemanje, proizvajalci naprav za fotokopiranje, proizvajalci praznih nosilcev zvoka ali slike ter imetniki naprav, ki ponujajo fotokopiranje.

IPF, k.o. je odločitve sodišča vesel, saj je s tem končana skoraj triletna pravna negotovost. Izdano dovoljenje je bilo sicer dokončno, z odločitvijo sodišča pa je postalo še pravnomočno. S tem se krepi sistem kolektivnega upravljanja pravic v Sloveniji v največjo možno korist imetnikov pravic.




Prvo vabilo k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma za ureditev pogojev uporabe in plačevanja nadomestil iz naslova javne priobčitve fonogramov na področju dejavnosti turističnih kmetij (turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost)

Datum: 24. 05. 2022

IPF, k.o., Argentinska ulica 17, 1000 Ljubljana, v skladu s 3. odstavkom 44. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) vabi reprezentativno združenje uporabnikov, ki predstavlja večino uporabnikov, ki uporabljajo komercialno izdane fonograme, za ureditev pogojev uporabe in plačevanja nadomestil iz naslova javne priobčitve fonogramov na področju dejavnosti turističnih kmetij (turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost).

Vsi zainteresirani naj svoj interes za sodelovanje na pogajanjih pisno izrazijo najpozneje do 31. 5. 2022 na naslov IPF, k.o., Argentinska ulica 17, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na e-naslov info@ipf.si. Upoštevane bodo prijave, ki bodo na navedena naslova prispele do izteka zadnjega dne navedenega roka.




Največkrat zavrtena slovenska skladba v 2021 je Medena in Miran Rudan, najbolj predvajana domača izvajalka pa Nina Pušlar

Datum: 20. 05. 2022

V Kranju so prejšnji teden podelili glasbene nagrade Zlata piščal. Vse skupaj se je odvijalo v Stolpu Škrlovec, na prijetni lokaciji, ki zdaj kar kliče po tovrstnih večerih.

Dogajanje se je začelo z okroglo mizo IPF, k.o. z naslovom “Epidemija in volitve so končane. Kaj pa slovenska glasba?”, sledila pa je še podelitev nagrad za največkrat predvajano slovensko skladbo in izvajalca na radijskih programih ter predstavitev dogajanja in trendov na radijih v Sloveniji.

 

Gostje okrogle mize, ki jo je vodil Izak Košir, urednik spletne Mladine, ki je glasbeno industrijo izkusil z obeh strani, kot glasbenik in kot novinar, so tokrat bili: Nina Maurovič, nekdanja poslanka, pomočnica evropske poslanke ter glasbenica in podjetnica, pa Lenart Merlin, član skupine MRFY, ki je pred kratkim dvakrat razprodala Kino Šiška, kar se tiče lokalne glasbene scene Boštjan Tušek, dolgoletni glasbeni novinar Pop TV in 24ur.com, zbiratelj vinilnih plošč, ki ne šteje, koliko koncertov je obiskal, naredil intervjujev, recenzij, reportaž, ter Nikola Sekulović, glasbenik že skoraj 40 let, vodja kolektivne organizacije, poznavalec glasbene industrije znotraj ven in obratno.

 

Teme, ki so se jih lotili, občasno tudi s precej burno reakcijo občinstva, so bile  seveda težave med pandemijo, zaprtje celotnega sektorja in brez konkretne pomoči države, kljub velikemu doprinosu v davčno blagajno. Poudarili so, da ne gre zgolj za glasbenike, temveč tudi za ostale, ki delujejo znotraj glasbene industrije, od tonskih tehnikov do postavljavcev odrov in drugih. Kljub vzoru iz tujine pri nas država oz. vlada za to po mnenju razpravljavcev ni imela posluha. Navkljub številnim sestankom, iniciativam, protestom, dialogom … Pa kvote slovenske glasbe na radijskih programih, predlogi in želje glede novega medijskega zakona, kakšna so pričakovanja od institucij in prihajajoče oblasti, da se izboljša položaj glasbenikov znotraj kulturnega sektorja in drugo.

 

 

Direktor IPF, Viljem Marjan Hribar, je po okrogli mizi podrobneje predstavil, kaj se je v preteklem letu dogajalo na radijskih in televizijskih postajah v Sloveniji, s katerih kolektivna organizacija prejema podatke predvajanj fonogramov.

 

Največkrat zavrtena nasploh v 2021 je bila Cover Me In Sunshine v izvedbi Pink with Willow Sage Hart, na drugem mestu ji je sledila Head Shoulders Knees & Toes z Ofenbach & Quarterhead feat. Norma Jean Martine, tretje pa je pripadlo The Weeknd in Save Your Tears.

Kaj se je dogajalo na področju domače glasbe? Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je bilo spet le sedem slovenskih izvajalcev.

Prva domača uvrstitev, torej najbolj predvajana slovenska skladba, je v letu 2021 pripadla Miranu Rudanu in skladbi Medena, v založbi Menart Records.

 

 

Ostali domači izvajalci med prvih 100 so še Nina Pušlar, še zmeraj Nejc Lombardo, pa Klara Jazbec, Jan Plestenjak, BQL in Kataya (Tangels).

Najbolj predvajana slovenska izvajalka nasploh v 2021 je ponovno Nina Pušlar, ki jo na tem mestu kar nihče ne more doseči.

 

Direktor IPF je po analizi prispelih podatkov predstavil še nekaj drugih podrobnosti, a navsezadnje so vsi prisotni delili enako mnenje: da je zastopanost slovenskih izvajalcev na radijskih postajah še vedno, če že ne vedno bolj, mizerna.

Foto (razen Nina Pušlar): Tadej Majhenič

 




Skupina Joker Out drugo leto zapored izvajalec leta

Datum: 13. 05. 2022

V Kranju so podelili 8. slovenske glasbene nagrade zlata piščal. Zlato piščal za izvajalca leta je drugič zapored prejela skupina Joker Out, kar se je zgodilo prvič. Nagrado za album leta (Plata) so prejeli Koala voice, skupina MRFY je odnesla zlato piščal za skladbo leta (Prjatučki), novinec leta pa je postal Žan Hauptman. Akademija je nagrado za življenjsko delo podelila Janiju Kovačiču, ki se je za izkazane časti zahvalil, a nagrado prijazno zavrnil. 

V Stolpu Škrlovec v Kranju so že osmič podelili edine slovenske glasbene nagrade zlata piščal, in sicer za najvidnejše ustvarjalne glasbene dosežke v letu 2021. O zmagovalcih v štirih kategorijah so odločale točke strokovne glasbene akademije, ki so ocenjevali več kot 2000 prijavljenih glasbenih del. Zmagovalce v posamičnih kategorijah so na podelitvi naznanili lanskoletni prejemniki zlatih piščali. 

 

Izvajalec leta vnovič skupina Joker Out

Zlate piščali za izvajalca leta so se znova razveselili v priljubljeni shagadelični skupini Joker Out, ki so v preteklem letu poleteli na krilih težko pričakovanega prvega albuma Umazane misli z desetimi uspešnimi skladbami, kot so Gola, Omamljeno telo in Umazane misli.  

 

“Vztrajaš in delaš, v kar verjameš, in če to ljudje začutijo, je to to,” so o svojem hitrem vzponu povedali Joker Out. In recept za polne Križanke? “Ko jih enkrat nafilaš, jih potem skoz nafilaš,” so dobre volje zaključili Joker Out, ki gredo, kot sami pravijo, v prihodnje še na zlato piščal za album leta in za življenjsko delo. 

 

Nagrada za skladbo leta pesmi Prjatučki skupine MRFY

Z zlato piščaljo za skladbo leta se je okitila pesem Prjatučki novomeške indie rock skupine MRFY, pod katero so se podpisali člani zasedbe sami. Skladba, izdana konec lanskega poletja, govori o prijateljstvu in ljubezni, ki nikoli ne ugasne.

“Vsi, ki smo tukaj, že rešujemo svet. Zahvala gre vsem, ki kljub težavam vztrajamo in držimo svet glasbe pokonci,” so povedali MRFY in napovedali še veliko dobre glasbe. V prihodnje pa si v svojem zabavnem slogu želijo predvsem čim več koncertov, dobre energije s strani publike in prijaznih deklet.

 

Album leta postal album Plata zasedbe Koala Voice 

Indie zasedba Koala Voice je domov odnesla zlato piščal za album leta, in sicer za njihov četrti studijski album z naslovom Plata. Album četverice, ki deluje od leta 2010, ponuja trinajst pesmi v treh jezikih, med njimi so pesmi Vukovi, Spagettification in Vertigo.

“Pobeg v studio za štirinajst dni je bil v času korone za nas nujen, verjetno tudi za druge. In to je, kot je videti, blagodejno vplivalo na vse nas. Zmagali smo v kategoriji, v kateri smo si najbolj želeli,” so povedali člani skupine Koala Voice ob prejemu nagrade za album leta. 

 

Zlata piščal za novinca leta Žanu Hauptmanu

Zlato piščal za novinca leta je prejel vsestranski jazz pevec Žan Hauptman skupaj s svojimi glasbenimi prijatelji ustvarja pod imenom Hauptman. Januarja se je predstavil s svojim albumskim prvencem Finished, not perfect, na katerem je petnajst skladb.

“Povsem sem presenečen, srce mi razbija,” je bil prvi odziv vsestranskega Žana Hauptmana. “Konkurenca v obeh kategorijah, v katerih sem bil nominiran, je bila zelo močna, že sami nominaciji sta mi bili v veliko čast. Zmage sem izjemno vesel.”

 

Utemeljitev zavrnitve nagrade za življenjsko delo

Strokovna glasbena akademija je nagrado za življenjsko delo podelila Janiju Kovačiču, glasbeniku, kantavtorju, literatu, profesorju filozofije in političnemu aktivistu, ki je močno zaznamoval ustvarjalnost in kulturno, poetično in revolucionarno krajino v zadnjih petih desetletjih. 

 

Nagrajenec se je akademiji zahvalil za izkazane časti, ker pa je po njegovem šele na polovici svoje umetniške poti, je po razmisleku sklenil, da je taka nagrada preuranjena, ter da so po njegovem mnenju nekateri drugi bolj upravičeni do nagrade.

 

Uredniški odbor je glede na navedeno sklenil, da se denarni del nagrade za življenjsko delo sorazmerno razdeli med nominirance v kategoriji novinec leta, z izjemo nagrajenca v kategoriji. S tem želi Zlata piščal še dodatno doprinesti k spodbujanju slovenske glasbene ustvarjalnosti. 

 

Posebna zahvala

Po dveh letih studijskih podelitev je letošnja Zlata piščal 2022 znova v živo združila nominirane glasbenike, ki so veseli vrnitve na glasbene odre in med svoje poslušalce. Podelitev je podprla Mestna občina Kranj, skupaj s Prešernovim gledališčem Kranj (Stolp Škrlovec) in Zavodom Carnica (Layerjeva hiša). 

 

 

Dobitniki zlatih piščali 2022 za leto 2021:

 

Skladba leta 2021

Prjatučki - MRFY

 

Album leta 2021

Plata - KOALA VOICE

 

Izvajalec leta 2021

JOKER OUT

 

Novinec leta 2021

HAUPTMAN         

 

Nagrada za življenjsko delo 2021*

JANI KOVAČIČ    

 

*Nagrada je bila podeljena. Prejemnik jo je prijazno zavrnil. Utemeljitev je navedena zgoraj.  

 FOTO: Tadej Majhenič