2022




Prvo vabilo k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma za ureditev pogojev uporabe in plačevanja nadomestil iz naslova javne priobčitve fonogramov na področju dejavnosti turističnih kmetij (turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost)

Datum: 24. 05. 2022

IPF, k.o., Argentinska ulica 17, 1000 Ljubljana, v skladu s 3. odstavkom 44. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) vabi reprezentativno združenje uporabnikov, ki predstavlja večino uporabnikov, ki uporabljajo komercialno izdane fonograme, za ureditev pogojev uporabe in plačevanja nadomestil iz naslova javne priobčitve fonogramov na področju dejavnosti turističnih kmetij (turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost).

Vsi zainteresirani naj svoj interes za sodelovanje na pogajanjih pisno izrazijo najpozneje do 31. 5. 2022 na naslov IPF, k.o., Argentinska ulica 17, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na e-naslov info@ipf.si. Upoštevane bodo prijave, ki bodo na navedena naslova prispele do izteka zadnjega dne navedenega roka.




Največkrat zavrtena slovenska skladba v 2021 je Medena in Miran Rudan, najbolj predvajana domača izvajalka pa Nina Pušlar

Datum: 20. 05. 2022

V Kranju so prejšnji teden podelili glasbene nagrade Zlata piščal. Vse skupaj se je odvijalo v Stolpu Škrlovec, na prijetni lokaciji, ki zdaj kar kliče po tovrstnih večerih.

Dogajanje se je začelo z okroglo mizo IPF, k.o. z naslovom “Epidemija in volitve so končane. Kaj pa slovenska glasba?”, sledila pa je še podelitev nagrad za največkrat predvajano slovensko skladbo in izvajalca na radijskih programih ter predstavitev dogajanja in trendov na radijih v Sloveniji.

 

Gostje okrogle mize, ki jo je vodil Izak Košir, urednik spletne Mladine, ki je glasbeno industrijo izkusil z obeh strani, kot glasbenik in kot novinar, so tokrat bili: Nina Maurovič, nekdanja poslanka, pomočnica evropske poslanke ter glasbenica in podjetnica, pa Lenart Merlin, član skupine MRFY, ki je pred kratkim dvakrat razprodala Kino Šiška, kar se tiče lokalne glasbene scene Boštjan Tušek, dolgoletni glasbeni novinar Pop TV in 24ur.com, zbiratelj vinilnih plošč, ki ne šteje, koliko koncertov je obiskal, naredil intervjujev, recenzij, reportaž, ter Nikola Sekulović, glasbenik že skoraj 40 let, vodja kolektivne organizacije, poznavalec glasbene industrije znotraj ven in obratno.

 

Teme, ki so se jih lotili, občasno tudi s precej burno reakcijo občinstva, so bile  seveda težave med pandemijo, zaprtje celotnega sektorja in brez konkretne pomoči države, kljub velikemu doprinosu v davčno blagajno. Poudarili so, da ne gre zgolj za glasbenike, temveč tudi za ostale, ki delujejo znotraj glasbene industrije, od tonskih tehnikov do postavljavcev odrov in drugih. Kljub vzoru iz tujine pri nas država oz. vlada za to po mnenju razpravljavcev ni imela posluha. Navkljub številnim sestankom, iniciativam, protestom, dialogom … Pa kvote slovenske glasbe na radijskih programih, predlogi in želje glede novega medijskega zakona, kakšna so pričakovanja od institucij in prihajajoče oblasti, da se izboljša položaj glasbenikov znotraj kulturnega sektorja in drugo.

 

 

Direktor IPF, Viljem Marjan Hribar, je po okrogli mizi podrobneje predstavil, kaj se je v preteklem letu dogajalo na radijskih in televizijskih postajah v Sloveniji, s katerih kolektivna organizacija prejema podatke predvajanj fonogramov.

 

Največkrat zavrtena nasploh v 2021 je bila Cover Me In Sunshine v izvedbi Pink with Willow Sage Hart, na drugem mestu ji je sledila Head Shoulders Knees & Toes z Ofenbach & Quarterhead feat. Norma Jean Martine, tretje pa je pripadlo The Weeknd in Save Your Tears.

Kaj se je dogajalo na področju domače glasbe? Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je bilo spet le sedem slovenskih izvajalcev.

Prva domača uvrstitev, torej najbolj predvajana slovenska skladba, je v letu 2021 pripadla Miranu Rudanu in skladbi Medena, v založbi Menart Records.

 

 

Ostali domači izvajalci med prvih 100 so še Nina Pušlar, še zmeraj Nejc Lombardo, pa Klara Jazbec, Jan Plestenjak, BQL in Kataya (Tangels).

Najbolj predvajana slovenska izvajalka nasploh v 2021 je ponovno Nina Pušlar, ki jo na tem mestu kar nihče ne more doseči.

 

Direktor IPF je po analizi prispelih podatkov predstavil še nekaj drugih podrobnosti, a navsezadnje so vsi prisotni delili enako mnenje: da je zastopanost slovenskih izvajalcev na radijskih postajah še vedno, če že ne vedno bolj, mizerna.

Foto (razen Nina Pušlar): Tadej Majhenič

 




Skupina Joker Out drugo leto zapored izvajalec leta

Datum: 13. 05. 2022

V Kranju so podelili 8. slovenske glasbene nagrade zlata piščal. Zlato piščal za izvajalca leta je drugič zapored prejela skupina Joker Out, kar se je zgodilo prvič. Nagrado za album leta (Plata) so prejeli Koala voice, skupina MRFY je odnesla zlato piščal za skladbo leta (Prjatučki), novinec leta pa je postal Žan Hauptman. Akademija je nagrado za življenjsko delo podelila Janiju Kovačiču, ki se je za izkazane časti zahvalil, a nagrado prijazno zavrnil. 

V Stolpu Škrlovec v Kranju so že osmič podelili edine slovenske glasbene nagrade zlata piščal, in sicer za najvidnejše ustvarjalne glasbene dosežke v letu 2021. O zmagovalcih v štirih kategorijah so odločale točke strokovne glasbene akademije, ki so ocenjevali več kot 2000 prijavljenih glasbenih del. Zmagovalce v posamičnih kategorijah so na podelitvi naznanili lanskoletni prejemniki zlatih piščali. 

 

Izvajalec leta vnovič skupina Joker Out

Zlate piščali za izvajalca leta so se znova razveselili v priljubljeni shagadelični skupini Joker Out, ki so v preteklem letu poleteli na krilih težko pričakovanega prvega albuma Umazane misli z desetimi uspešnimi skladbami, kot so Gola, Omamljeno telo in Umazane misli.  

 

“Vztrajaš in delaš, v kar verjameš, in če to ljudje začutijo, je to to,” so o svojem hitrem vzponu povedali Joker Out. In recept za polne Križanke? “Ko jih enkrat nafilaš, jih potem skoz nafilaš,” so dobre volje zaključili Joker Out, ki gredo, kot sami pravijo, v prihodnje še na zlato piščal za album leta in za življenjsko delo. 

 

Nagrada za skladbo leta pesmi Prjatučki skupine MRFY

Z zlato piščaljo za skladbo leta se je okitila pesem Prjatučki novomeške indie rock skupine MRFY, pod katero so se podpisali člani zasedbe sami. Skladba, izdana konec lanskega poletja, govori o prijateljstvu in ljubezni, ki nikoli ne ugasne.

“Vsi, ki smo tukaj, že rešujemo svet. Zahvala gre vsem, ki kljub težavam vztrajamo in držimo svet glasbe pokonci,” so povedali MRFY in napovedali še veliko dobre glasbe. V prihodnje pa si v svojem zabavnem slogu želijo predvsem čim več koncertov, dobre energije s strani publike in prijaznih deklet.

 

Album leta postal album Plata zasedbe Koala Voice 

Indie zasedba Koala Voice je domov odnesla zlato piščal za album leta, in sicer za njihov četrti studijski album z naslovom Plata. Album četverice, ki deluje od leta 2010, ponuja trinajst pesmi v treh jezikih, med njimi so pesmi Vukovi, Spagettification in Vertigo.

“Pobeg v studio za štirinajst dni je bil v času korone za nas nujen, verjetno tudi za druge. In to je, kot je videti, blagodejno vplivalo na vse nas. Zmagali smo v kategoriji, v kateri smo si najbolj želeli,” so povedali člani skupine Koala Voice ob prejemu nagrade za album leta. 

 

Zlata piščal za novinca leta Žanu Hauptmanu

Zlato piščal za novinca leta je prejel vsestranski jazz pevec Žan Hauptman skupaj s svojimi glasbenimi prijatelji ustvarja pod imenom Hauptman. Januarja se je predstavil s svojim albumskim prvencem Finished, not perfect, na katerem je petnajst skladb.

“Povsem sem presenečen, srce mi razbija,” je bil prvi odziv vsestranskega Žana Hauptmana. “Konkurenca v obeh kategorijah, v katerih sem bil nominiran, je bila zelo močna, že sami nominaciji sta mi bili v veliko čast. Zmage sem izjemno vesel.”

 

Utemeljitev zavrnitve nagrade za življenjsko delo

Strokovna glasbena akademija je nagrado za življenjsko delo podelila Janiju Kovačiču, glasbeniku, kantavtorju, literatu, profesorju filozofije in političnemu aktivistu, ki je močno zaznamoval ustvarjalnost in kulturno, poetično in revolucionarno krajino v zadnjih petih desetletjih. 

 

Nagrajenec se je akademiji zahvalil za izkazane časti, ker pa je po njegovem šele na polovici svoje umetniške poti, je po razmisleku sklenil, da je taka nagrada preuranjena, ter da so po njegovem mnenju nekateri drugi bolj upravičeni do nagrade.

 

Uredniški odbor je glede na navedeno sklenil, da se denarni del nagrade za življenjsko delo sorazmerno razdeli med nominirance v kategoriji novinec leta, z izjemo nagrajenca v kategoriji. S tem želi Zlata piščal še dodatno doprinesti k spodbujanju slovenske glasbene ustvarjalnosti. 

 

Posebna zahvala

Po dveh letih studijskih podelitev je letošnja Zlata piščal 2022 znova v živo združila nominirane glasbenike, ki so veseli vrnitve na glasbene odre in med svoje poslušalce. Podelitev je podprla Mestna občina Kranj, skupaj s Prešernovim gledališčem Kranj (Stolp Škrlovec) in Zavodom Carnica (Layerjeva hiša). 

 

 

Dobitniki zlatih piščali 2022 za leto 2021:

 

Skladba leta 2021

Prjatučki - MRFY

 

Album leta 2021

Plata - KOALA VOICE

 

Izvajalec leta 2021

JOKER OUT

 

Novinec leta 2021

HAUPTMAN         

 

Nagrada za življenjsko delo 2021*

JANI KOVAČIČ    

 

*Nagrada je bila podeljena. Prejemnik jo je prijazno zavrnil. Utemeljitev je navedena zgoraj.  

 FOTO: Tadej Majhenič

 




Sodišče EU zavrnilo poljsko tožbo glede Direktive o avtorskih pravicah

Datum: 04. 05. 2022

Vir: curia.europa.eu

Sodišče Evropske unije je zavrnilo pritožbo, ki jo je vložila Poljska v zvezi s 17. členom evropske Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Po mnenju Poljske ta člen, ki določa načelo odgovornosti ponudnikov za zakonitost naloženih vsebin, krši svobodo izražanja in obveščanja.

Obvestilo za medije Sodišča Evropske unije:

Ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu morajo nadzirati vsebine, ki jih uporabniki želijo naložiti njihove na platforme, in pred razširjanjem teh vsebin v javnost, spremljati jamstva, potrebna za zagotovitev, da je ta obveznost v skladu s svobodo izražanja in obveščanja.

17. člen Direktive 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju: Direktiva) določa načelo, po katerem so ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu neposredno odgovorni, kadar uporabniki njihovih storitev predmete varstva naložijo nezakonito. Zadevni ponudniki so lahko vseeno te odgovornosti oproščeni. Za to morajo v skladu z določbami tega člena 172 med drugim dejavno nadzorovati vsebine, ki jih naložijo uporabniki, da bi preprečili dajanje na splet predmetov varstva, za katere imetniki pravic ne želijo, da so dostopni pri teh istih storitvah.

Poljska je pri Sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti člena 17 Direktive. Po mnenju tožeče stranke ta člen krši svobodo izražanja in obveščanja, zagotovljeno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Sodišče je tožbo, ki jo je vložila Poljska, zavrnilo.

Sodišče najprej ugotavlja, da morajo ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu, da bi bili upravičeni do oprostitve odgovornosti iz člena 17 Direktive, dejansko opraviti predhodni nadzor vsebin, ki jih uporabniki želijo naložiti na njihove platforme, če so od imetnikov pravic prejeli upoštevne in potrebne informacije v zvezi s tem. Poleg tega so ti ponudniki – odvisno od števila naloženih datotek in vrste zadevnega varovanega predmeta – zavezani uporabiti orodja za samodejno prepoznavanje in filtriranje. Po mnenju Sodišča pa se s takim predhodnim nadzorom in filtriranjem lahko omeji pomembno sredstvo razširjanja vsebin na spletu. V teh okoliščinah se z ureditvijo posebne odgovornosti, ki je bila z Direktivo uvedena za ponudnike storitev deljenja vsebin na spletu, omejuje uresničevanje pravice uporabnikov teh storitev deljenja do svobode izražanja in obveščanja.

Glede, dalje, utemeljitve te omejitve in zlasti njene sorazmernosti glede na legitimni cilj člena 17 Direktive, ki je varstvo pravic intelektualne lastnine, Sodišče poudarja, prvič, da je zakonodajalec Unije, da bi preprečil nevarnost, ki jo zlasti uporaba orodij za samodejno prepoznavanje in filtriranje pomeni za pravico uporabnikov storitev deljenja vsebin na spletu do svobode izražanja in obveščanja, določil jasno in natančno omejitev za ukrepe, ki se lahko sprejmejo ali zahtevajo pri izvajanju obveznosti iz te določbe, s tem da je izrecno izključil ukrepe, s katerimi se filtrira ali onemogoči nalaganje zakonitih vsebin na strežnik.

V tem okviru Sodišče opozarja, da sistem filtriranja, za katerega bi obstajala nevarnost, da ne bi zadostno razlikoval med zakonitimi in nezakonitimi vsebinami, zaradi česar bi se z njegovo uporabo lahko onemogočila priobčitev zakonitih vsebin, ne bi bil v skladu s pravico do svobode izražanja in obveščanja ter se z njim ne bi spoštovalo pravično ravnovesje med to pravico in pravico do intelektualne lastnine.

Drugič, člen 17 Direktive določa, da lahko uporabniki na podlagi nacionalnega prava naložijo vsebine, ki jih ustvarijo na primer za namene parodije ali pastiša, in da jih morajo ponudniki navedenih storitev obvestiti o tem, da lahko uporabljajo dela ali druge predmete varstva v okviru izjem ali omejitev avtorske in sorodnih pravic, določenih v pravu Unije.

Tretjič, v skladu s tem členom 17 se odgovornost ponudnikov teh istih storitev za zagotovitev nerazpoložljivosti nekaterih vsebin uveljavlja le, če jim zadevni imetniki posredujejo upoštevne in potrebne informacije v zvezi s temi vsebinami.

Četrtič, navedeni člen 17 natančno določa, da njegova uporaba ne sme pripeljati do splošne obveznosti nadzora, kar pomeni, da se ponudnikom storitev deljenja vsebin na spletu ne sme naložiti, da preprečijo nalaganje ali dajanje na voljo javnosti vsebin, v zvezi s katerimi bi morali ti ponudniki za ugotovitev njihove nezakonitosti opraviti neodvisno presojo vsebine glede na informacije, ki so jih posredovali imetniki pravic, ter glede na morebitne izjeme in omejitve avtorske pravice.

Petič, s tem istim členom je uvedenih več procesnih jamstev, s katerimi se varuje pravica uporabnikov teh storitev do svobode izražanja in obveščanja, če bi ponudniki navedenih storitev vseeno po pomoti ali neutemeljeno onemogočili dostop do zakonitih vsebin.

Sodišče na podlagi tega sklene, da je zakonodajalec Unije za obveznost ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu, da nad vsebinami, ki jih želijo uporabniki naložiti na njihove platforme, pred razširjanjem teh vsebin v javnost opravijo nadzor, ki izhaja iz ureditve posebne odgovornosti, uvedene z Direktivo, določil primerna jamstva za zagotovitev spoštovanja pravice uporabnikov teh storitev do svobode izražanja in obveščanja ter pravično ravnovesje med to pravico in pravico intelektualne lastnine. Države članice morajo pri prenosu člena 17 Direktive v svojo nacionalno zakonodajo vseeno paziti, da se oprejo na razlago te določbe, ki omogoča zagotoviti pravično ravnovesje med različnimi temeljnimi pravicami, varovanimi z Listino.


 




Pravila o prijavi fonogramov in o reševanju dvojnih prijav

Datum: 11. 04. 2022

Pravilna prijava dela, pri katerem sodelujete kot imetnik pravic, je pomembna tako za vas kot vašo kolektivno organizacijo, IPF. Le na ta način bodo lahko nadomestila pravilno dodeljena in bodo prišla v prave roke.

Če ste se v IPF že prijavili, lahko prijave fonogramov oddate in urejate preko portala ADMISS, kjer najdete tudi vse potrebne informacije.

Vabimo vas, da si preberete dokument Pravila o prijavi fonogramov (tukaj), ter tudi Pravila o reševanju dvojnih prijav (tukaj).

Seveda smo vam za vse informacije še vedno na voljo na telefonski številki: 01 527 29 32.