Datum: 08. 05. 2023

Srečati se v živo – to smo si želeli!

Zato vas z velikim veseljem vabimo

v četrtek, 11. maja, ob 16:30,

v Sodni stolp v Mariboru (Pristan 8).

Ob 17h smo pripravili okroglo mizo z gosti: Špelo Grčar, pravnico, strokovnjakinjo s področja avtorskega prava, Juretom Karasom, diplomiranim filozofom, režiserjem in scenaristom, članom dvojca Slon in sadež ter Jernejem Dirnbekom, glasbenikom, literatom, avtorjem verzov in proze.

Naslov okrogle mize je “Nove pravice: kaj prinašajo glasbenim ustvarjalcem”, gostje pa bodo odgovarjali tudi na vprašanja občinstva.

Okroglo mizo bo vodil Bor Greiner.

Po tem bo sledila podelitev nagrad za Največkrat predvajanega domačega izvajalca in skladbe,

direktor IPF Viljem Hribar pa bo predstavil tudi dogajanje na radijih v preteklem letu nasploh.

Ob 19:30 se nato prične podelitev glasbenih nagrad Zlata piščal.

Čakamo vas v četrtek in se veselimo druženja!

Datum: 21. 04. 2023

Svetovni dan intelektualne lastnine, ki je 26. aprila, praznujejo vse države članice Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization – WIPO), med njimi je tudi Slovenija.

Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva intelektualne lastnine bodo ženske ustvarjalke, izumiteljice in podjetnice. Potekal bo pod sloganom “Ženske in intelektualna lastnina: pospeševanje inovativnosti in ustvarjalnosti”. 

Urad republike Slovenije za intelektualno lastnino je v okviru teme letošnje kampanje pripravil video natečaj, kjer je v ospredje postavil izjemne uspehe in preboje žensk izumiteljic, ustvarjalk in podjetnic. Poudarek je na izzivih deklet in žensk s celotnega sveta, ki sooblikujejo svet s svojo domišljijo, iznajdljivostjo in trdim delom, a se pogosto soočajo s težavami pri dostopu do znanja, veščin, virov in podpore, ki jih potrebujejo za uspeh.

Cilj svetovnega dneva intelektualne lastnine je ozaveščanje o pomembnosti varstva pravic intelektualne lastnine za krepitev ustvarjalnosti in inovativnosti in počastitev prispevka izumiteljev in umetnikov k razvoju družb po vsem svetu.

Intelektualna lastnina se nanaša na stvaritve: izume, literarna in umetniška dela, slike, filme in drugo ter prav tako glasba. In tudi glasba je postavljena pred nove izzive ali tveganja, kot so kraja intelektualne lastnine ali npr. umetna inteligenca.

Datum: 04. 04. 2023

Svetovni trg fonogramske industrije se je v letu 2022 povečal za 9,0 %, zahvaljujoč rasti števila naročnikov na storitve pretakanja, so podatki Mednarodne organizacije proizvajalcev fonogramov (IFPI). Številke so bile objavljene v Letnem poročilu IFPI, ki je pokazalo, da so skupni prihodki leta 2022 znašali 26,2 milijarde dolarjev.

Prihodki od naročnin na storitve pretakanja so se dvignili za 10,3 % in so znašali 12,7 milijarde ameriških dolarjev, do konca leta 2022 pa je bilo 589 milijonov uporabnikov plačljivih naročnin na storitve digitalnega pretakanja. Skupni prihodek od pretakanja (vključno s plačljivimi naročninami in naročninami, podprtimi z oglasi) se je povečal za 11,5 % na 17,5 milijarde USD ali 67 % skupnega prihodka od glasbe. Povečanje beležimo tudi na drugih področjih: fizična prodaja je še vedno prisotna (+4 %); prihodki od kolektivnih pravic so se povečali za 8,6 % in se vračajo na raven pred globalno zdravstveno krizo.

Letno poročilo je komentirala tudi izvršna direktorica IFPI Frances Moore:

»Letošnje poročilo nadaljuje zgodbo o predanosti založb njihovemu glavnemu poslanstvu – delu z izvajalci, da bi jim pomagali uresničiti največji ustvarjalni in komercialni potencial njihove kariere. To zahteva partnerstvo med izvajalcem in založbo, ki se nenehno razvija in uvaja inovacije, da bi izkoristili priložnosti na več poslovnih področjih in v različnih delih sveta.

Naložbe založb in inovacije so pripomogle k temu, da je glasba bolj globalno povezana kot kdaj koli prej, z ustvarjanjem lokalnih ekip po vsem svetu in sodelovanjem z izvajalci. To spodbuja glasbeni razvoj, hkrati pa oboževalcem omogoča, da izkoristijo vse večje priložnosti, da sprejmejo in proslavijo svoje lokalne glasbenike in kulturo.

Ker pa se priložnosti za glasbo še naprej širijo, se povečujejo tudi področja, na katerih morajo založbe delovati, da bi zagotovile povračilo vrednosti glasbenikov in vsebin, ki jih ustvarjajo. Ta izziv postaja vse bolj zapleten, saj vse več udeležencev želi imeti koristi od glasbe, čeprav niso imeli nobene vloge pri vlaganju in razvoju le-te."

Prihodki v Evropi, drugi največji glasbeni regiji na svetu, so narasli za 7,5 %, medtem ko so se vsi trije največji trgi povečali – Združeno kraljestvo (+5,4 %), Nemčija (+2,2 %) in Francija (+7,7 % ).