Datum: 23. 11. 2023

Evropski poslanci so v torek sprejeli predloge ukrepov za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev za vse, ki se v glasbenem, kulturnem, ustvarjalnem sektorju profesionalno ukvarjajo s kreativnostjo.

V zakonodajni pobudi (sprejeti s 433 glasovi 'za', 100 'proti' in 99 'vzdržanimi') poslanci poudarjajo, da vrzeli med nacionalnimi socialnimi sistemi, različne nacionalne definicije izvajalcev in pravila, ki veljajo za samozaposlene, ustvarjajo nepravične oz. neenakopravne pogoje.

Sektor, ki zaposluje 3,8 % delovne sile v EU in predstavlja 4,4 % BDP, je premalo zaščiten. Ker so zanj značilni netipični delovni vzorci, neredni dohodki in manjše možnosti socialnega pogajanja, obstaja večje tveganje za premalo plačano ali neplačano delo, navidezno samozaposlovanje in različne prisilne pogodbe. Izzive predstavljajo še nove digitalne tehnologije, kot npr. generativna umetna inteligenca.

Zakonodajna pobuda

Parlament EU poziva k oblikovanju okvira EU, ki bi združeval zakonodajna in ne-zakonodajna orodja, za izboljšanje socialnih in poklicnih pogojev ter ustvarjanje pravičnega in enakopravnega položaja za vse izvajalce in druge kulturne delavce v EU. Poslanci želijo, da ta okvir vključuje:

• direktivo o dostojnih delovnih pogojih in pravilnem določanju zaposlitvenega statusa profesionalcev v kulturnih ustvarjalnih sektorjih (CCS);
• odločitve Sveta o prizadevanju za standarde EU v sektorju prek evropske platforme za izmenjavo najboljših praks in ustvarjanje medsebojnega razumevanja med državami članicami;
• prilagoditev naslednjega cikla programov EU, ki financirajo ustvarjalne in kulturne strokovnjake, kot sta Creative Europe in Horizon Europe, da bi se EU in prejemniki zavezali k spoštovanju Mednarodne organizacije dela, ter zagotovili, da so izvajalci vedno plačani, vključno s časom, porabljenim za vaje ali pripravo vlog za financiranje.

»Razbiti moramo mit o 'stradajočem umetniku'. Kulturni in ustvarjalni delavci se ne odločijo za negotov položaj; to je konstrukcijska napaka sistemov, ki niso prilagojeni njihovim posebnim delovnim pogojem in neravnovesjem moči v sektorju. Nujno moramo ukiniti pogodbe o odkupu, vključiti socialno pogojenost v financiranje kulture v EU, potrebujemo politično voljo, da vzpostavimo okvir EU za socialni in poklicni položaj strokovnjakov s področja CCS,« je dejal poročevalec odbora za kulturo in izobraževanje Domenec. Ruiz Devesa (S&D, ES).

Po glasovanju ima komisija zdaj tri mesece časa za odgovor. Tako, da bodisi obvesti Parlament o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, bodisi navede razloge za zavrnitev predloga zakonodaje v skladu z zahtevo Parlamenta.

Leta 2022 je bila po vsej EU skoraj tretjina (31,7 %) strokovnjakov na področju CCS samozaposlenih v primerjavi s povprečjem 13,8 % v celotnem gospodarstvu.

Parlament že od leta 2021 poziva k oblikovanju kakovostnih socialnih standardov za izvajalce  in druge kulturne delavce. V skladu z Lizbonsko pogodbo ima Evropski parlament pravico do zakonodajne pobude, ki mu omogoča, da od Komisije zahteva predložitev predloga.

Datum: 10. 11. 2023

Na IPF ves čas stremimo k učinkovitemu upravljanju in spoštovanju pravic ustvarjalcev varovanih del. Z veseljem vam sporočamo, da smo na podlagi naše vloge v mesecu oktobru od Urada RS za intelektualno lastnino prejeli novo dovoljenje št. 31223-2/2023-14 z dne 23. 10. 2023 za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev na videogramih in filmskih producentov.   

Z dovoljenjem smo tako razširili področje upravljanja pravic, ki smo jih do sedaj upravljali le za izvajalce na fonogramih in proizvajalce fonogramov, še na izvajalce na videogramih in filmske producente.

Na podlagi novo izdanega dovoljenja bo IPF, k.o. kolektivno upravljal:

1. pravice izvajalcev do primernega nadomestila za vsakokratno radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko priobčitve javnosti videogramov z njihovimi izvedbami:
   • za izvedbe izvajalcev glasbenih del, ki so vključene v avdiovizualno delo,
   • za izvedbe izvajalcev filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za avdiovizualno delo in
   • za vse izvedbe izvajalcev v kratkih glasbenih videofilmih (glasbenih videospotih) ne glede na čas njihovega trajanja;
2. pravice filmskih producentov do primernega nadomestila za vsakokratno radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko priobčitve javnosti videogramov s kratkimi glasbenimi videofilmi (glasbenimi videospoti) ne glede na čas njihovega trajanja.

Povedano drugače: IPF, k.o. poslej upravlja pravice izvajalcev glasbenih del v vseh avdiovizualnih delih, tako v filmih, serijah, oddajah ..., kot tudi v videospotih. V videospotih, za razliko od drugih avdiovizualnih del, upravlja pravice vseh izvajalcev, torej tudi igralcev. Dovoljenje v delu, ki se nanaša na filmske producente, pokriva le kratke glasbene videofilme oz. videospote.   

Veseli nas, da je Urad RS za intelektualno lastnino na podlagi naše zahteve oz. vloge za upravljanje novih pravic izdal to dovoljenje skoraj natanko v enem letu po začetku veljave novele Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in tako poskrbel za hiter začetek upravljanja novih pravic, ki so bile z novelo prvič uvedene v slovensko zakonodajo. Prav tako nas veseli, da bomo na podlagi novo pridobljenega dovoljenja upravljali pravice na še eni vrsti del (videogrami) in za dodatni skupini imetnikov sorodnih pravic (izvajalci na videogramih in filmski producenti), ki bosta za uporabo svojih del začeli prejemati primerna nadomestila.

Imetniki pravic na videogramih boste v naslednjih tednih povabljeni k registraciji vašega repertoarja, ki jo boste najlažje opravili z elektronskim obrazcem v naših administrativnih spletnih straneh ADMISS. V naslednjih mesecih nas čakajo določitve tarif za priobčitev javnosti videogramov, ki jim bo sledil začetek zbiranja nadomestil. Le-ta bomo prvič razdelili skladno z zakonskimi roki, to je najkasneje do konca septembra 2025.

IPF, k.o. s širjenjem področja upravljanja pravic postaja še močnejša organizacija, katere glavna skrb so imetniki pravic.