Arhiv novic objavljenih v letu 2012




Sporočite nove podatke in dopolnite obstoječe

Datum: 07. 03. 2012

Marsikdo izmed vas, spoštovani upravičenci, med letom spreminja svoje osebne podatke, kot so naslov, elektronska pošta ali telefonska številka. Vljudno vas vabimo, da spremenjene osebne podatke sporočite na naš elektronski naslov, saj vas bomo le tako lahko pravočasno in ustrezno obveščali o delu in dogajanju.

Prav tako vas vljudno prosimo, da nam sporočite morebitne spremembe podatkov, ki so pomembni za izplačila (številke osebnih računov, odločbe ministrstev in DURS-a o priznanju posebnih olajšav ipd). Vaše spremembe pričakujemo na elektronskem naslovu: info@ipf.si ali po klasični pošti na naslov: Zavod IPF, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana.

Ob tem pa lahko pregledate še sezname skladb, ki niso prijavljene. Če med njimi odkrijete delo, kjer ste sodelovali, vas vljudno prosimo za dopolnitev podatkov.




Vaše mnenje o novem ZASP do 16. 3. 2012

Datum: 29. 02. 2012

Ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo predlog spremembe avtorskega zakona ZASP, ki je v javni obravnavi še do 16. marca. V Zavodu IPF smo predloge sprememb podrobno preučili, zato bomo na predloge podali ustrezna mnenja in pripombe. Tudi vas, cenjeni člani, vabimo, da nam posredujete svoje poglede in pripombe na: info@zavod-ipf.si s pripisom: Pripombe na ZASP. Lahko pa jih posredujete tudi neposredno na ministrstvo za gospodarstvo na naslov: gp.mg@gov.si z zadevo: Pripombe na spremembo ZASP. Tukaj pa lahko preberete tudi besedilo spremenjenih in starih členov v pdf. V nadaljevanju vam predstavljamo del pogledov in stališča Zavoda IPF.

Kakšen zakon imamo danes?
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) sodi med sodobnejše in boljše zakone v EU. Med obvezno kolektivno uveljavljanje pravic ZASP npr. predpisuje tudi t. i. dajanje na voljo javnosti, za kar se v zahodnih državah z mnogo daljšo tradicijo kolektivnega uveljavljanja pravic zelo aktivno borijo. Čeprav sta ZASP in sistem kolektivnega uveljavljanja z vidika primerljivih evropskih držav zgledna, je praksa pokazala pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti.

Kje je ZASP zaspal?
Pomanjkljivosti so se pojavile predvsem zaradi hitrega razvoja tehnologije, samo bili v 16 letih priča skokovitemu razvoju tehnologije, kateri pa zakonodaja navkljub več dopolnjevanjem ni uspela slediti. Predlagane spremembe odpravljajo sedanje popolnoma nejasno in neprimerno urejeno področje nadzora delovanja kolektivnih organizacij, predpisane pravne strukture kolektivnih organizacij in zahtevanih strokovnih znanj članov organov upravljanja. Urejajo tudi v dosedanji ureditvi nejasno vprašanje, koliko in kako javno naj bo poslovanje kolektivnih organizacij. Te predloge sprememb lahko samo pozdravimo.

Ukinjanje kolektivnega uveljavljanja pravic v škodo uporabnikov in imetnikov
Tiste predlagane spremembe ZASP, ki ukinjajo obvezno kolektivno uveljavljanje pravic, na žalost prinašajo možnost vzpostavitve stanja, ki bo nevzdržno predvsem in samo za uporabnike. Ta bo namreč moral sam poiskati na trgu vse imetnike oz. njihove zastopnike in z njimi skleniti ustrezne dogovore za vsako posamezno varovano delo. Na glasbenem področju to pomeni npr. v povprečju 3 avtorje, 5 izvajalcev in enega proizvajalca fonograma za vsako javno predvajano skladbo. Če ne bo urejeno razmerje že samo z enim od imetnikov pravic, bo uporabnik kršil pravice. Masovna kršitev, ki je edina možna posledica sprejetja take spremembe, pa prinaša tako odškodninsko, kot kazensko odgovornost. Še bolj nevzdržni bodo primeri, ko uporabnik ne vpliva neposredno na izbor glasbe, ki jo javno predvaja (npr. predvajanje radia v gostilni). V tem primeru bo moral gostinec ugotavljati celo to, katere skladbe je radijska postaja predvajala v času, ko je imel v lokalu prižgan radio, če pa k temu prištejemo še dejstvo, da bi moral od avtorjev pridobiti dovoljenje vnaprej (avtorska pravica je izključna), pa je realna izvedba tega sistema povsem neživljenjska.

Več kolektivnih organizacij - žal, manj učinka
Že nekaj časa je moč občasno zaznati želje po uvedbi sistema, v katerem bi bilo moč za isto področje imeti več kolektivnih organizacij. Razlog: uvajanje konkurence. Pravila konkurence, katerih namen je ugoden položaj na trgu za končnega potrošnika, nikakor ne morejo veljati za področje avtorskega prava. Znotraj njega že stoletje sledimo principu in načelom primernega in pravičnega nadomestila, ki pa ni nujno hkrati najnižje možno in najugodnejše za končnega uporabnika avtorskega dela (npr. frizerski salon ali radijsko postajo). Poleg tega imajo uporabniki že sedaj problem pri ločevanju kolektivnih organizacij med seboj. Nekateri lastniki  npr. gostinskih lokalov še vsebinsko vedno ne ločujejo, za kaj je potrebno ustrezna nadomestila plačevati ZAMP, SAZOR in IPF. Samo predstavljamo si lahko, kakšno zmedo na trgu bi prinesla uvedba možnosti, da se ustanovi dodatno še 5 ali več kolektivnih organizacij. Zgovorni pa so tudi primeri iz drugih evropskih držav, kjer znotraj različnih panožnih združenj poslušamo negativne izkušnje drobljenja kolektivnih organizacij na bistveno večjih trgih.

Kazni in odgovornosti
O predlogih glede odškodnine odgovornosti članov organov upravljanja kolektivnih organizacij naj pripomnimo, da je rešitev neprimerna na način, kot je predlagana, zato jo razumemo kot refleksijo nadzornega organa zaradi preteklih ravnanj nekaterih članov ene izmed kolektivnih organizacij.

Pod črto in na kratko
Monopol je dober predvsem za uporabnike, saj so bile kolektivne organizacije ustanovljene predvsem zaradi olajšanja urejanja razmerij pri masovni uporabi glasbe. Zato pa velja pozdraviti vse tiste predloge ZASP, ki dosledneje zahtevajo transparentno delovanje kolektivnih organizacij in povečujejo pristojnosti države pri nadzoru izvajanja monopola kolektivnih organizacij.




Kaj se nam obeta v letu 2012?

Datum: 22. 02. 2012

Verjetno se v duhu pogovorov in prerekanj o ACTI marsikdo med vami sprašuje, kaj čaka industrijo zabave v letu 2012. Za vas smo poiskali nekaj podatkov, ki dajejo zanimive napovedi, žal ne ravno vzpodbudne za vse deležnike v zabavni industriji.

Digitalne vsebine
Digitalizacija zabavnih vsebin že leta narašča. Ne samo, da je lani tudi Slovenija končno dobila dostop do iTunes, na voljo je vse več digitaliziranih zabavnih vsebin in storitev. Po ocenah svetovalnega podjetja PWC bodo digitalni formati letos predstavljali kar 30 % potrošnje, kar je dvakrat več ko leta 2006.

Video will kill audio star
No, ne dobesedno, so pa obeti za video v letu 2012 veliko boljši kot za avdio. Kot ugotavlja PWC, bo glasba na tradicionalnih zapisih še naprej v zatonu; potrošnja bo v letu 2012 padla za skoraj 2 %. Prihodnost torej daje priložnost digitalni prodaji glasbe, ki pa mora uporabnike še v večji meri animirati in vzpodbuditi k uporabi.

Zabavna potrošnja

Globalna potrošniška poraba v milijardah $.

Graf - Globalna potrošniška poraba

Vir: The Economist, PWC.




Ste prebrali dokument ACTA?

Datum: 15. 02. 2012

Dokument ACTA v zadnjih dneh dviga veliko prahu. V javnosti se pojavljajo različna mnenja, ki pa vedno ne temeljijo na izkušnjah in globljem vpogledu v intelektualno pravo. Pogosto celo vidimo, da dokumenta tisti, ki ga komentirajo in se do njega opredeljujejo, sploh niso prebrali.

Želimo, da si o dokumentu ACTA člani Zavoda IPF sami ustvarite svoje mnenje. Dokument smo zasledili le redko kje, zato se čutimo dolžne, da vam omogočimo njegovo branje. Na naši spletni strani vas čaka slovenski prevod ACTE.

Ne glede na to, v kakšni obliki bo potrjen, če sploh bo, se dotika prihodnosti odnosa do vašega kreativnega dela in vaše intelektualne lastnine. Zato si vzemite nekaj minut in ACTO preberite.




Več aktivnosti za več nadomestil

Datum: 10. 02. 2012

V Zavodu IPF smo v preteklih letih močno povečali aktivnosti odkrivanja uporabe vaših zaščitenih del. Zato smo lahko zadovoljni z rastjo prihodkov. Res je, da so detekcije neprijavljene uporabe del zahtevale določena zagonska sredstva, ki pa se bodo v prihodnje omejila le na sprotna obratovalna. Podatki o smotrnosti povečanega nadzora nad uporabo del so zgovorni.

Rast nadomestil lani 15 %
Podatki so zgovorni; v letu 2009 smo zbrali 1.670.000 evrov nadomestil, v letu 2010 2.280.000, v letu 2011 pa smo se približali meji treh milijonov evrov zbranih nadomestil za uporabo del - navkljub izredno težkim gospodarskim razmeram smo zbrali 2.960.000 evrov. Tako smo samo v letu 2011 prihodke Zavoda IPF povečali za skoraj 30 odstotkov! Več sredstev pa seveda posledično pomeni tudi več nadomestil za tiste, katerih dela so bila uporabljena pri na novo odkritih uporabnikih.

Rast prihodkov 2009 - 2012

Tabela rasti prihodkov v obdobju 2009 - 2012, v MIO €.

Več denarja za upravičence
Tudi v letu 2012 pričakujemo nadaljevanje rasti, saj ocenjujemo, da bodo naš prihodki predvidoma znašali 3.400.000,00 evrov. Za poslovno leto 2012 glede na dosedanje izkušnje in načrtovani razvoj predvidevamo 1.217.000,00 stroškov, kar je povsem racionalen delež glede na diverziteto poslovnih procesov, ki jih zahteva varstvo sorodnih pravic. Preostali denar bo namenjen glasbenim izvajalcem in proizvajalcem fonogramov. 

Rast zaradi aktivne zaščite sorodnih pravic
Takšni stroški so povsem primerljivi in obvladljivi za naš obseg poslovanja. Rast prihodkov je namreč posledica detekcije novih uporabnikov zaščitenih del, kar smo v letu 2011 uspešno izvajali s povečanimi terenskimi aktivnostmi. V letu 2012 jim bomo posvetili še več pozornosti, predvsem na področju prijave prireditev, kjer so uporabljeni fonogrami.

Kar nekaj stroškov žal odpade tudi na tiste, ki nikakor ne priznavajo uporabe in s tem pravic, ki vam pripadajo. Tako smo namesto inšpekcijskih služb sami primorani izvajati nadzor nad uporabo ter izterjavo nadomestil, ki pripadajo vam, upravičencem.

V Zavodu IPF pričakujemo, da bodo sredstva, namenjena sami zaščiti pravic, v prihodnje še naprej upadla, saj so naši sistemi nadzora že v fazi učinkovitega delovanja. To pa pomeni tudi več sredstev za nadomestila tistih, katerih dela bodo v nadzoru zaznana kot uporabljena. Ne pozabite - vso uporabo vaših del in pripadajoča nadomestila lahko 24/7 spremljate v našem sistemu Admiss.