Datum: 11. 07. 2016

Spoštovane upravičenke in spoštovani upravičenci!

V skladu z letnim načrtom za leto 2016 in skladno s pravilnikoma o delitvi nadomestil ter sprejetimi sklepi, smo na podlagi podatkov o javni priobčitvi fonogramov za posamezno obračunsko obdobje za izvajalce in proizvajalce fonogramov opravili obračuna nadomestil za javno priobčitev fonogramov za leto 2015 in končna poračuna za leto 2010.

Podlaga za obračune: v obračune so zajete najmanj prijave posnetih izvedb, ki smo jih prejeli do 31. marca 2016. Če so bili v obravnavanih obračunskih letih uporabljeni fonogrami, pri katerih je upravičenec sodeloval, mu za javno priobčitev pripada del nadomestila, ki smo ga v tistih letih zbrali.

Koliko sredstev smo delili? Sredstva se v skladu s pravilnikoma o delitvi nadomestil delijo na dva enaka dela in sicer med izvajalce in proizvajalce fonogramov. Skupna delilna masa za leto 2015 znaša 1.697.942 €, sredstva za delitev pa so zmanjšana za 194.950 €, kolikor so znašale odprte terjatve na dan 21. 6. 2016. Na podlagi sklepov skupščin so se delilni masi za leto 2015 prištela sredstva razmejitve stroškov v višini 522.089 €, zmanjšala pa za dele razmejitev, ki smo jih opravili v letih 2013, 2014 ter 2015 in sicer v višini 473.170 €. Sredstva za delitev za leto 2015 tako znašajo 1.551.911 €. Ob končnih poračunih za leto 2010 je bilo za izvajalce in proizvajalce fonogramov razdeljenih še 35.976,38 € dodatno izterjanih nadomestil.

V letu 2015 se je zelo povečalo število prijavljenih prireditev in posledično tudi število prejetih sporedov uporabljenih del. Zaradi navedenega bodo razredi, ki vključujejo nadomestila z naslova prireditev, obračunani naknadno, ko bodo dokončno obdelani vsi sporedi.

Poleg rednega obračuna za leto 2015 in končnega poračuna za 2010 za izvajalce, smo v skladu s sprejetimi sklepi za izvajalce opravili še poseben obračun promocijskega sklada iz zastaranih terjatev po izvedenem končnem obračunu za leto 2010 v višini 80.000 €.

Če skupno obračunano nadomestilo doseže minimalno vsoto, ki jo je Svet IPF določil v skladu s pravilnikoma o delitvi nadomestil (10 EUR), in že razpolagamo z vsemi osebnimi podatki potrebnimi za nakazilo, bodo nadomestila izplačana predvidoma 15. julija 2016. Če je upravičenec že prejel nadomestila za pretekla obračunska obdobja, bo izplačana razlika med obračunanim in že prejetim zneskom. Vse, ki izstavljajo račune, pa prosimo, da na podlagi priloženega finančnega obvestila račun čimprej izdajo. Računi bodo praviloma plačani v 30 dneh po prejemu.

Izpis lastnih obračunskih podatkov in natančnejše poročilo o opravljenih obračunih si bodo upravičenci lahko ogledali v spletni aplikaciji ADMISS po 25. juliju 2016.

Upravičenec ima pravico v roku 90 dni od objave obvestila o izvedenem obračunu na spletnem mestu IPF Strokovnemu svetu podati pisni zahtevek za naknadni obračun, dopolnilo obračuna ali popravek obračuna, če meni, da mu nadomestilo ni bilo obračunano oz. če meni, da mu je bilo nadomestilo obračunano nepravilno.

Za vsa vaša vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01/52 72 930 in na elektronskem naslovu: obracuni@ipf.si.

Želimo vam veliko uspeha pri nadaljnjem ustvarjanju in vas lepo pozdravljamo!

Datum: 23. 06. 2016

Študija ekonomske upravičenosti popustov pri plačevanju nadomestil kolektivni organizaciji, ki jo je pripravil prof. dr. Marko Hočevar z ljubljanske Ekonomske fakultete, je potrdila, da so stroški, ki jih ima kolektivna organizacija s posameznimi vrstami uporabnikov, precej različni, saj na njihovo višino vpliva predvsem to, ali so uporabniki pogodbeno razmerje uredili sami, ali pa ne. Zaradi tega so uporabniki, ki ne povzročajo dodatnih stroškov, upravičeni do popustov v razmerju do uporabnikov, ki razmerja ne uredijo. To potrjujeta tudi pravna strokovnjaka prof. dr. Gorazd Trpin in dr. Bojan Pretnar.

Izhodišče okrogle mize, ki jo je pripravil Sindikat kulture in narave Slovenije – Glosa, je bila poglobljena študija z naslovom Ekonomska analiza upravičenosti razlik v višini nadomestil IPF za istovrstnega uporabnika glede na operativne stroške. Tipičen primer, ki ga je zajela študija, je gostinski lokal s 50 kvadratnimi metri uporabnih površin, ki jih je med t. i. malimi uporabniki največ. Prof. dr. Marko Hočevar je ob predstavitvi študije poudaril, da IPF uporablja ustrezno tarifno lestvico, saj tarifa izraža vpliv operativnih stroškov posameznega uporabnika. Tako ima namreč IPF z uporabnikom, ki sam uredi pogodbeno razmerje z IPF, 29 evrov stroškov, medtem, ko  znaša strošek IPF na uporabnika, ki sam ni želel urediti razmerja in je bil po sodnem postopku predan v izvršbo tudi do 1.199,50 evra (povzetek študije).

Prof. dr. Marko Hočevar je ob tem poudaril, da Zavod IPF uporablja ustrezno tarifno lestvico, saj tarifa izraža vpliv operativnih stroškov posameznega uporabnika na znesek, ki ga uporabnik plača. IPF namreč ne more zaračunavati vsem uporabnikom enakega nadomestila, saj ima z njimi precej različne stroške. V gospodarstvu je popolnoma normalna praksa, da se nagradijo tisti, s katerimi imajo podjetja oziroma druge institucije, vključno s kolektivnimi organizacijami, manj stroškov. V analizi so se sicer pokazali tudi primeri, kjer so uporabniki, ki so bili po sodnem postopku predani v izvršbo, na koncu plačali manj, kolikor so znašali IPF-jevi stroški z njim. Ob tem je potrebno dodati, da vsi ti dodatni stroški zmanjšujejo sredstva, ki se delijo med imetnike pravic.

Kateri uporabniki so upravičeni do popustov, določa Skupni sporazum

Direktor Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) Viljem Marjan Hribar je poudaril, da sta podlaga za obračunavanje nadomestil »malim uporabnikom« Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa 2005) in tarifni del Skupnega sporazuma o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (v nadaljevanju Sporazum 2006) iz leta 2006 (sklenjen z Obrtno zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije). Sporazum tako določa pogoje, pod katerimi so uporabniki upravičeni do popusta, za tiste, ki pogoja ne izpolnijo, pa zanje Skupni sporazum napotuje na višino nadomestila iz Tarife 2005.

IPF veliko težavo povzroča neenotna sodna praksa, pri čemer je izpostavil, da je pomemben podatek tudi to, da je stališču IPF v celoti pritrdilo tudi Vrhovno sodišče RS. V primerih, ko uporabnik ne želi urediti razmerja z IPF pride do vložitve tožbe zoper kršitelje in njim se v tožbenem zahtevku obračuna nadomestilo brez popusta, v skladu s Tarifo 2005, je še dodal Viljem Marjan Hribar.

Diskontirana tarifa v Sloveniji precej nižja kot na Nizozemskem

V IPF-ju so sicer opravili tudi nekaj primerjav s tarifami drugih kolektivnih organizacij za istovrstne pravice in ugotovili, da Tarifa 2005 po svoji višini ne odstopa od tarif primerjanih držav. Posebno pozornost je bila namenjena primerjavi z nizozemsko kolektivno organizacijo SENA, ki velja za eno najbolj urejenih na tem področju. Tarifa 2005 za Slovenijo za lokal oziroma bar velikosti 50 kvadratnih metrov določa nadomestilo v višini 21,70 evra, na Nizozemskem pa 28,99 evra, pri čemer diskontirana tarifa v povprečju v Sloveniji znaša 6,68 evra, na Nizozemskem pa 19,33 evra.

»V Sloveniji se na področju tarif srečujemo z nedosledno sodno prakso«

Dr. Bojana Pretnarja, prvega direktorja Urada RS za intelektualno lastnino v samostojni Sloveniji in kasneje stalnega predstavnika Slovenije v Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino ter pri Svetu za TRIPS v Svetovni trgovinski organizaciji je najprej spomnil, da smo se v Sloveniji pri pisanju Zakona o avtorski in sorodnostih pravicah (ZASP) zgledovali po nemškem modelu, kjer imajo tudi dolgo sodno prakso in so praktično rešili vse dileme s katerimi se v Sloveniji srečujemo. »V Sloveniji se na področju tarif srečujemo z nedosledno sodno prakso, zato bi bilo smiselno našo sodno prakso primerjati z nemško, s čimer bi sodna stroka dobila zelo jasne napotke, kako obravnavati takšne primere.« Pri tem dodaja, da v Nemčiji tudi zelo jasno velja, da so samo člani reprezentativnih združenj upravičeni do popustov, ki jih v sporazumu določijo skupaj s kolektivno organizacijo.

Nečlani združenja do teh popustov niso upravičeni. »Ni v pristojnosti sodišča, da odloča katera tarifa je prava in o tem, ali so nečlani združenja upravičeni plačevati tarifo s popustom, ki velja za člane reprezentativnega združenja. Za navedeno je pristojen poseben arbitražni organ, v Sloveniji, Svet za avtorsko pravo,« še poudarja dr. Bojan Pretnar.

Ob tem je priznani pravni strokovnjak prof. dr. Gorazda Trpin poudaril, da gre pri Skupnem sporazumu po ZASP za klasično zasebnopravno razmerje, v katerem se lahko stranke svobodno odločajo. Glede na to je jasno, da bi moralo sodišče pri presoji spora med kolektivno organizacijo in zavezancem uporabiti sklenjeni skupni sporazum in s tem tudi vso njegovo vsebino, vključno s tisto, ki inkorporira določbe stare tarife. Stranki sporazuma sta glede te vsebine jasno izrazili svojo voljo, katere sodišče ne more spreminjati. Pri tem še dodatno prof. dr. Trpin ugotavlja, da ta volja ni bila izražena v nasprotju z zakonom, tako da tudi iz tega vidika ni nikakršnega razloga za neupoštevanje določb veljavnega Skupnega sporazuma.