Arhiv novic objavljenih v letu 2011




Izvajalci, posredujte svoje podatke – čakajo vas nadomestila!

Datum: 01. 04. 2011

Zavod IPF hrani ustrezne rezervacije za tiste izvajalce, ki nam še niso posredovali podatkov za izplačilo nadomestil, pa tudi za izvajalce, ki so sodelovali pri še neprijavljenem repertoarju. Nadomestila imamo rezervirana tudi za tiste upravičence, ki jih zastopajo tuje kolektivne organizacije, s katerimi smo že ali še bomo podpisali bilateralne sporazume. 

Za zbrana nadomestila upravičencev, ki Zavodu IPF niso podpisali pooblastila o zastopanju ali za katere ni bilo mogoče pridobiti druge, za obračun potrebne dokumentacije ali jih Zavod IPF ne zastopa na podlagi pogodbe, sklenjene z drugo kolektivno organizacijo, Zavod IPF rezervira ustrezen znesek nadomestil za obdobje petih let.
 
Tako je ta trenutek v naši bazi že več kot 1.850 upravičencev, ki jim je bilo obračunanih preko 20 € nadomestila, pa nam še niso posredovali podatkov za izp lačilo. Seznam teh upravičencev danes objavljamo na naših spletnih straneh.
 
Omenjene upravičence vabimo, da natisnejo Obrazec za prijavo upravičenca izvajalca, ga izpolnijo, podpišejo in pošljejo na naslov Zavod IPF, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana.
 
Podatke bomo registrirali in nadomestila z naslednjimi izplačili tudi izplačali.




Mnenje glasbenega urednika Andreja Karolija

Datum: 23. 03. 2011

Mnenje s pridržkom ...

Pridržek bo razviden v nadaljevanju besedila. Hiter prelet seznamov predvajanih skladb/izvajalcev, ne pušča nikakršnih dvomov. Razlika med glasbo, ki jo v programe uvršča javna Radio Televizija in glasbo, ki jo sučejo v seznamu  združene lokalne in komercialno naravnave radijske postaje, je neverjetna. Ne nemogoča, ampak neverjetna. Preden začnete operirati z imeni, naj pojasnim, da jaz tega ne bom počel. Bom pa operiral s številkami. Največkrat predvajana skladba domačega izvora se je po podatkih IPF-a, ki zajema 55 radijskih postaj v Sloveniji  v letu 2010 v eter zavihtela 3938. Skladba je dolga 258 sekund in če bi preračunal v dneve in jo vrtel zdržema, bi si zapolnil skoraj 12 dni radijskega etra. Brez oglasov, radarjev in skrivnostnih zvokov.

Pri največkrat predvajanih skladbah tujega porekla je skladba, ki je eter zagledala 7868 krat. Kar znese več kot 19 dni neprekinjenega vrtenja ene in iste. O rahli nelogičnosti priča tudi podatek, da se album (ker pri nas tržišča singlov pač ni) na katerem se nahaja največkrat (po mojem mnenju »prevečkrat«) predvajana tuja skladba, sploh ni uvrstil med najbolj prodajane albume na precej legitimni lestvici Slo top 30. Album z največkrat predvajano domačo skladbo, pa je zmogel do petega mesta omenjene lestvice.

Pridržek s stališča očitane dolgočasnosti radijskega etra: obe prvo uvrščeni skladbi sta predstavnici pop glasbe, domača bolj,  ker tuja malce, ampak res samo malo zadiši po soulu in morda celo r'n'b ju. Ja in, pravite? Ja, doma je v tem času »nastalo« vsaj še 20 primerljivih skladb, ki bi si zaslužile razgibati radijski eter, v tujini pa je pesmic, kot je najbolj predvajana na stotine. Med 50 največkrat predvajanimi skladbami je le ali pa če želite celo 9 domačih skladb. Največji razkol med glasbo javne RTV in ostalih radijskih postaj pa je opaziti pri četrti največkrat predvajani domači skladbi. Pet nacionalnih radijskih postaj skupaj 0, ostale 2831 krat. Taki so podatki, ki jih posreduje IPF. Podatke namreč dostavijo radijske postaje.

O teorijah zarot ne bom zgubljal besed, o teorijah t.i. Power Play dogovorov prav tako ne, o vplivu založb na odločitve glasbenih in programskih »urednikov« tudi ne, te kosti naj prevračajo drugi, tisti drugi, ki mnogokrat v medijih bentijo čez politiko radijskih postaj, sklicujejo kongrese in potem…nič. Še manj bi se ukvarjal z »naročenimi deli«. Naročilo je seveda legitimno dejanje, izpolnjevanje naročila tudi. Predvsem pa je na področju glasbe to posel. Posel, ki se splača in tudi izplača. Bolj kot je naročilo jasno in naročeno narejeno po navodilih, bolj se izplača. Rahlo skrb ustvarja tudi neažurnost večine radijskih postaj, ki očitno stavijo na starejše ali »preverjene« zvočne slike, in si zaradi teh ali onih, spet naivno verjamem legalnih in legitimnih razlogov ne želijo predrznosti in drugačnosti. Kar se zvočne slike sicer tiče, je srednji tok očitno edina glasba, ki si jo želijo/upajo vrteti. Karkoli drugega morda splaši lokalnega oglaševalca, ki verjamem vneto spremlja podatke o poslušanosti radijskih postaj. Te pa z glasbo tako ali tako ne lovijo poslušalcev in dosegov, za to skrbijo »akcije«, takšne in drugačne. Od skoraj intimnih odnosov z avtomobili na javnih krajih, do zanikanja lastnega imena ob prejemu telefonskega klica.

Večni odgovori, ki javni RTV »očitajo« obvezni prispevek, ob tem ko so komercialni mediji odvisni le od denarja oglaševalcev držijo. A ne dovolj, da bi zato javne ra postaje vrtele vse, razen popularne glasbe, in obratno, torej komercialne samo popularno in nič drugega. S čim pa merimo popularnost pri nas? S številom prodanih plošč? Dvomim. Z obiski samostojnih koncertov izvajalk in izvajalcev, ki na teh koncertih nikoli, ampak res nikoli ne sežejo po priredbah? Na srečo mnogih izvajalcev, ne.  Po številu objavljenih fotografij v časnikih in na spletnih portalih? Upam, da ne. Pravih (beri preverljivih) lestvic pri nas ni, lestvic, ki bi lahko s komercialnega stališča nastavile zrcalo danes objavljenim podatkom. Legalnega domačega portala za kupovanje glasbenih datotek, tudi ne. Še več. Že desetletje Slovenija nima nacionalne glasbene nagrade. Zlate Note so zamrle, Zlati Petelin je crknil. Kdo je kriv? Jaz zapišem. Glasbeniki in založbe. Res. Očitno jim tako stanje ugaja. In ja, z zadnjimi zapisanimi besedami žogo podajam Zavodu z vrha te spletne strani. Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije. Ker ceni glasbo. Poudarek je na e, kajne?

Andrej Karoli




Lestvica 100 največkrat predvajanih skladb na radijskih postajah v letu 2010

Datum: 23. 03. 2011

Danes objavljena lestvica Zavoda IPF »100 največkrat predvajanih skladb v letu 2010« razkriva, da so radijske postaje med tujimi izvajalci največkrat zavrtele skladbo Monday morning pevke Melanie Fione, na 16. mestu pa je prva slovenska glasbena izvajalka - Nina Pušlar s skladbo Slečeno srce. Posebej pripravljena lestvica 100 največkrat predvajanih slovenskih skladb v letu 2010 v vrh uvršča še Tabuje, April, Alyo, Alenko Godec, Jana Plestenjaka, Dan D in Vlada Kreslina. Razmerje med predvajano tujo in slovensko glasbo je bilo v letu 2010 60 : 40.

Zavod IPF, kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, je na podlagi izpopolnjenega sistema sestavila lestvico 100 največkrat predvajanih skladb v letu 2010 in še posebno lestvico 100 največkrat predvajanih slovenskih skladb. »Glede na to, da smo zajeli 55 radijskih postaj, kar je več kot samo 'vzorec', lahko zatrdim, da smo dobili res dober vpogled v naš radijsko-glasbeni prostor. Ko gledamo celotno sliko in ne samo posamezna drevesa v gozdu, sem vesel, da je bilo tudi letos, tako kot pretekla leta, 40 % predvajane glasbe slovenske. To je vsekakor dobra popotnica za naprej in dokaz, da je medijski prostor še vedno zelo odprt za domačo produkcijo in kot tak založbam in izvajalcem verjetno bolj v ustvarjalno-produkcijski izziv kot pa alarm za spremembe,« poudarja direktor Zavoda IPF Gregor Štibernik.

Boštjan Dermol, predsednik Sveta Zavoda IPF in predsednik Skupščine izvajalcev Zavoda IPF, dodaja: »Izjemno sem vesel, da se med najbolj predvajanimi fonogrami uporablja veliko kvalitetne, domače glasbe, slovenskih glasbenih izvajalcev in domače glasbene produkcije. Želim si in upam, da se bo delež uporabljene domače glasbe in komercialno izdanih fonogramov domačih izvajalcev z leti še povečeval ter da bodo nadomestila zbrana in razdeljena za ustvarjalce in izvajalce odlična motivacija in vzpodbuda za delo v prihodnje.«  Predsednik Skupščine proizvajalcev fonogramov Zavoda IPF Boštjan Menart pa vidi še dovolj priložnosti za razvoj slovenske glasbene produkcije: »Razveseljujoče je, da je delež slovenske in tuje glasbe v enakem razmerju kot v letu 2009, slabo pa to, da je bila najbolj predvajana tuja skladba predvajana enkrat več kot najbolj predvajana slovenska. Gre za impulz slovenskim glasbenim ustvarjalcem, ki se bodo morali bolj potruditi in ujeti tuje izvajalce, saj ti v zgodovini nikoli niso bili tako predvajani kot domači. Padec najbolj predvajanih slovenskih skladb je tako zaskrbljujoč.«

Med 100 največkrat predvajanimi skladbami prevladujejo glasbeni izvajalci, ki zasedajo prvih 15 mest. Na prvem mestu je kanadska glasbenica Melanie Fiona s sicer že leta 2009 posnetim singlom Monday Morning. V radijskem etru so med peterico največkrat predvajanih še Lady Gaga s skladbo Alejandro, Owl City s Fireflies, lanska zmagovalka Eurosonga Lena in Satellite in Marit Larsen s singlom If a song could get me you. Do 15. mesta najdemo med drugim tudi Black Eyed Peas, One Republic, Bon Jovija, Pink in Rhianno. Zanimivo je, da je med 100 največkrat predvajanimi kar nekaj skladb starejšega datuma skupin R.E.M., 4 Non Blondes, Toto, Fools Garden, Europe, Soul Asylum in Connells. Splošno znani mit o priljubljenosti hrvaške glasbe pa razbija edini hrvaški izvajalec - Gibonni, ki se je z lanskim singlom Žeđam uvrstil na 27. mesto.

Slovenske radijske postaje v zavidljivem 40 % deležu predvajajo tudi slovenske skladbe. Tako je največkrat predvajana slovenska glasbenica postala Nina Pušlar s skladbo Slečeno srce, in sicer na 16. mestu skupne lestvice. Če pogledamo lestvico 100 največkrat predvajanjih slovenskih skladb v letu 2010, ki so jo vzporedno pripravili v Zavodi IPF, ugotovimo, da sta na drugem in tretjem mestu singla Poljubljena in 42 skupine Tabu, sledi April in Sam boš šel domov, Alya z Brazil, Alenka Godec z Vsak je sam, Toše Proeski je s skladbo Moja osvojil sedmo mesto, osmi je Jan Plestenjak s singlom Ljubezen in smrt, deveti so novomeški rockerji Dan D z že nekaj let uspešno balado Čas, deseterico pa zaključuje  Vlado Kreslin s skladbo Z Goričkega v Piran. Na 21. mestu najdemo lanske zmagovalce EME Ansambel Roka Žlindre in Kalamare z Narodnozabavnim rockom, še vedno pa je na 50. mestu po predvajanju zimzelena uspešnica Dan ljubezni v izvedbi skupine Pepel in kri.




Seminar za glasbenike

Datum: 16. 03. 2011

Spoštovane izvajalke, cenjeni izvajalci!

Obveščamo vas, da Robert Novak Flik - basist, producent, menedžer in založnik slovenske rock skupine Mi2 - organizira v aprilu v Ljubljani, Kopru in Mariboru prvi sklop seminarjev, na katerih bo z vami delil svoje 12-letne izkušnje na področju GLASBENEGA TRŽENJA v najširšem pomenu besede.

Del seminarja bo posvečen tudi kolektivnemu uveljavljanju sorodnih pravic.

Prijavnico in program najdete na njegovi spletni strani http://www.aulos.si/.




Naša spletna stran – bogastvo uporabnih podatkov

Datum: 09. 03. 2011

prizadevanjih po čim večji preglednosti delovanja in po največji učinkovitosti kolektivnega uveljavljanja sorodnih pravic naših upravičencev na spletnih straneh Zavoda IPF zainteresirani javnosti, predvsem pa našim uporabnikom in upravičencem, ponujamo vse podatke, ki so ključni za naše delovanje in za vašo informiranost. Ker je stran izjemno bogata s podatki in dokumenti, vam v tokratnih e-novicah podajamo pregled, kaj vse je vam - upravičencem, na voljo in dosegljivo le z nekaj kliki.

Letna poročila in načrti

So ključni dokumenti, iz katerih je razvidno naše poslovaje in usmeritve za delo v tekočem letu.

Zapisniki sej Sveta in Strokovnega sveta

Kot edina kolektivna organizacija pri nas imamo za prav vsa leta našega poslovanja objavljene zapisnike sej Sveta in Strokovnega sveta, saj lahko le tako člani ocenjujejo delo izvoljenih predstavnikov v navedenih organih.

Zapisniki sej skupščin

Na spletu imamo edini objavljene tudi vse zapisnike rednih in izrednih sej skupščin izvajalcev in skupščin proizvajalcev fonogramov. Tako lahko upravičenci laže spremljajo kontinuiteto in razvoj zavoda ter ga primerjajo in vrednotijo skozi prizmo sprejetih odločitev članov in smernic, določenih na sejah skupščin.

Vse, kar potrebujete za prijavo

Izvajalcem in proizvajalcem fonogramov so na voljo obrazci (pooblastila) za posredovanje njihovih podatkov pa tudi obrazci za prijavo neprijavljenega repertoarja. V pomoč pri izpolnjevanju bodo prav gotovo prišla jasna navodila. V pomembno pomoč pri tem jim je portal neprijavljenega repertoarja, ki ga lahko sami prijavijo, če so upravičenci pri najdenih neprijavljenih izvedbah.

Še posebej opozarjamo na izjemen presežek na področju uveljavljanja pravic pri nas - na Administrativne spletne strani (ADMISS). Tu so vam na voljo tudi podatki o prijavljenih izvedbah (možen je izpis posameznih prijavljenih izvedb), lahko si ogledate svoje matične podatke in tudi seznam izvedb, pri katerih ste upravičenci. V zavihku »obračunski podatki« si lahko ogledate podatke o opravljenih obračunih in poračunih z datumi izplačil nadomestil.

Vsem upravičencem so na ogled tudi sporedi predvajanih del, kjer so na voljo podatki o številu predvajanj za posamezno izvedbo v sumarni obliki in po posameznih radijskih postajah. Člani katere od skupščin si lahko na ADMISS-u ogledajo tudi seznam članov posameznih skupščin. Tisti upravičenci, ki najdejo »svoje« izvedbe na seznamu neprijavljenega repertoarja, pa jih lahko s pomočjo elektronskega obrazca tudi prijavijo.

Če imate kakršnakoli konstruktivne predloge za morebitne izboljšav in dopolnitve spletnega mesta, nam jih vedno lahko sporočite na info@ipf.si

Veliko uspehov vam želimo pri ustvarjanju!

Strokovna služba Zavoda IPF