2020




Zaračunavanje nadomestil za uporabo fonogramov v času ukrepov Vlade Republike Slovenije zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2

Datum: 16. 10. 2020

Spoštovani,

obveščamo vas, da bo IPF, k. o., ki na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino na območju RS kolektivno upravlja sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, za čas izvajanja ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2, tistim uporabnikom varovanih del (fonogramov) iz repertoarja IPF, k.o., ki jim državni ukrepi prepovedujejo izvajanje njihove dejavnosti in dejavnosti ne bodo opravljali, sorazmerno znižal višino nadomestil.

Začasnega zaprtja za čas trajanja zgoraj navedenih ukrepov ni potrebno posebej sporočati.

Ostanite zdravi!




Okroglih 10 let kolektivne organizacije AIPA

Datum: 14. 10. 2020

Foto: BoBo

11. oktobra 2010 smo v Sloveniji dobili kolektivno organizacijo za uveljavljanje ter zaščito pravic avtorjev in avtoric, izvajalcev in izvajalk ter producentk in producentov avdiovizualnih del AIPA.

Ob okrogli obletnici so pripravili novinarsko konferenco, na kateri je direktor Gregor Štibernik povedal, da so pred desetimi leti dobili dovoljenje urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in privatnem reproduciranju AV-del. Sklenili so tarifne sporazume s ključnimi uporabniki in sprejeli jasna pravila delitve pobranih nadomestil, preko skladov pa skrbijo tudi za socialno, izobraževalno in spodbujevalno okolje.

Imajo preko 800 članov in več kot 1000 pooblastil za zbiranje sporazumov s sorodnimi organizacijami v tujini ter zastopajo slovenske imetnike pravic v več kot 45 državah in vse tuje imetnike pravic na slovenskem trgu. Postali so člani vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV-del, v štirih od njih so tudi v organih upravljanja. V mednarodnem okolju po njegovih besedah sooblikujejo trende pri uveljavljanju pravic.

Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je izpostavil evropsko direktivo o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV-del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, zakonodaja pa temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so sicer opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV-ustvarjalci lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere.

»Digitalna doba je nedvomno nastopila, dokažimo, da jo ne samo razumemo in sprejemamo, temveč, da jo lahko tudi (so)upravljamo. In upravljamo jo lahko samo z dobrimi sistemskimi politikami, ki upoštevajo in dajejo tudi ustvarjalkam in ustvarjalcem, in se zavedajo pomena njihovega dela,« je še povedal Štibernik.

 

Ob obletnici smo jim voščili tudi IPF,k.o.:

Deset let Kruha in iger je lahko Izlet, Poker ali Zadnja večerja. Da le ni Nepopisan list, Jebiga!

Kruh in mleko so Sladke sanje, Tu pa tam Zvenenje v glavi, a Stereotip še zmeraj Traktor, ljubezen in rock'n'roll.

Ekipa AIPA, tudi naslednjih deset Petelinji zajtrk navsezgodaj, Šiška Deluxe vsak dan in Porno film, se ve kdaj.

Vam želi IPF!

 




Sodišče Evropske unije odločilo v prid izvajalcem na Irskem

Datum: 15. 09. 2020

Sodišče je odločilo v zadevi kolektivne organizacije za upravljanje pravic izvajalcev RAAP proti kolektivni organizaciji za upravljanje pravic proizvajalcev fonogramov PPI. Gre za referenčni primer z Irske in zadeva združljivost irske zakonodaje s členom 8 (2) Direktive EU o pravici dajanja v najem in pravici posojanja, ki predvideva pravico do enotnega pravičnega nadomestila za proizvajalce fonogramov in izvajalce, kadar se zvočni posnetki priobčijo javnosti ali predvajajo. Ko na primer na Irskem predvajajo posnetke neevropskega gospodarskega prostora (vključno s posnetki iz ZDA), upravičeni proizvajalci fonogramov prejmejo pravično plačilo, izvajalci pa ne. RAAP je trdil, da tak pravni pogled ni združljiv z zakonodajo EU.

Sodišče Evropske unije je tako odločilo, da člen 8 (2) Direktive EU 2006/115/ES (o pravici dajanja v najem in pravici posojanja) vsem proizvajalcem fonogramov in izvajalcem zagotavlja pravico do enotnega pravičnega nadomestila, ki si ga delijo, ko posnetke, objavljene v komercialne namene, priobčijo javnosti ali se predvajajo v EU.

To velja ne glede na to, ali je proizvajalec fonograma ali izvajalec državljan države, ki ni članica EGP in je vložila pridržek v zvezi s členom 15 WPPT (na primer ZDA ali Kitajska) ali niti ni pogodbena stranka WPPT. Irska zakonodaja zato v tem pogledu ni združljiva z zakonodajo EU.

Za vse izvajalce, katerih pravice na Irskem uveljavlja RAAP, to predstavlja pomembno zmago, vendar pa bodo njeni sadovi dozoreli šele po dejanski spremembi irske zakonodaje, ki bo neposredno uporabljiva v praksi.




Poziv k oddaji vlog za delitev namenskega sklada izvajalcev 2020

Datum: 11. 09. 2020

Spoštovani izvajalci!

Zavedamo se, da so se v letošnjem letu zgodile spremembe, ki so vplivale na vse, tako globalno kot pri nas, prav posebej velike in nepredstavljive posledice pa so žal pustile ravno v glasbeni industriji. Želimo si pomagati kolikor je v naših močeh, da vsaj nekoliko ublažimo težke situacije.

IPF, k.o.  na podlagi 33. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic in sprejetega sklepa na seji skupščine IPF, k.o. 25. avgusta 2020 objavlja javni poziv k predložitvi vlog za razdelitev in izplačilo sredstev namenskega sklada izvajalcev, ki jim je bilo zaradi omejevalnih ukrepov, povezanih s Koronavirusom (SARS-CoV-2), onemogočeno opravljanje njihove dejavnosti.

Prav tako vas obveščamo o možnosti izplačila enkratne izredne socialne pomoči izvajalcem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Tisti, ki so se zaradi izredne situacije, povezane z novim koronavirusom, znašli v težkih socialnih razmerah oziroma v hudi finančni stiski, lahko na IPF, k.o. oddajo vlogo oz. zaprosijo za izplačilo enkratne izredne socialne pomoči.

Podrobnosti o načinu oddaje vlog najdete na spletni strani IPF, k.o. oz. tukaj.

Foto: Josh Sorenson




Na Ministrstvo za kulturo naslovili pripombe na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih

Datum: 08. 09. 2020

Organizacije GLOSA SINDIKAT SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE OPERA IN BALET; SIPA, ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO INTERESOV GLASBENIH ZALOŽNIKOV-GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE; ZAVOD ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC IZVAJALCEV IN PROIZVAJALCEV FONOGRAMOV SLOVENIJE, K.O.; ZDRUŽENJE FONOGRAMSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE in ZVEZA SINDIKATOV VSEH GLASBENIKOV SLOVENIJE smo na Ministrstvo za kulturo poslali pripombe na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih.

Ob pregledu predloga smo namreč mnenja, da ta ne rešuje temeljnih težav, temveč celo poskuša legalizirati kršitve, ki so vidne pri nekaterih izdajateljih radijskih in televizijskih programov in bi omogočile prevzem celotnega javnega medijskega prostora oz. medijski monopol nekaterih posameznikov.

Posebej smo opozorili na nekatere najbolj kritične točke:

Predlog predvideva zagotavljanje deleža slovenske glasbe po številu uporabljenih del in ne več po času. Gre za izigravanje sistema:

  • V obrazložitvi ZMED je glavni argument za štetje uporabljenih del lažje zagotavljanje deležev slovenske glasbe, dejansko pa gre za predvajanje kratkih odsekov, ki v skupnem ne zagotavljajo niti 5 % celotnega oddajanega časa.
  • Pri tem gre za nasprotovanje osnovnemu namenu 86. in 86.a člena ZMED, navedeno določilo pa je bilo že doslej nemalokrat kršeno, saj se s strani določenih radijskih programov pojavljajo primeri, ko v svojem programu uporabljajo slovensko glasbo v deležu manj kot 5 % oddajanega časa, poročajo pa o številčno obsežnejši uporabi krajših glasbenih posnetkov (do 15 sekund)
  • Predlog z uvedbo štetja slovenske glasbe po številu odpira vrata zlorabam, medtem ko opažamo, da so se nadomestila slovenskim glasbenim izvajalcem zaradi nespoštovanja kvot in zmanjšanja predvajanj slovenske glasbe od 2014 do 2018 zmanjšala za kar 31 %

Predlog zakona uvaja izjemo, kjer določbe o deležih slovenske glasbe ne veljajo in sicer za tematske radijske in tv programe.

  • Ti programi po izdanih dovoljenjih AKOS že zdaj predstavljajo večino vseh komercialnih programov, saj je ob vpogledu večina svoje programe že spremenila v tematske. Primer: Radio 1 ima po novem kar 17 tematskih programov.
  • Glede na določilo predlaganih sprememb zakona bo večina komercialnih radijskih programov izvzeta iz dolžnosti spoštovanja deleža slovenske glasbe, zakonsko določilo pa bo zgolj mrtva črka na papirju.

Ob začetku delovanja prvih avdiovizualnih radijev (v praksi nič drugega, kot navaden radijski program, ki je opremljen z gibljivo sliko) obstaja upravičen pomislek, da bi lahko t.i. radiovizija obšla zakon.

  • Potrebno je zagotoviti, da se nujna kvota slovenske glasbe in lastnih vsebin na TV – sistem radiovizija – ne bo prištevala h kvotam, ki bi jih vzporedno oddajal radijski program, saj bi tako lahko na dveh frekvencah in enakem oddajnem času lastnik prepolovil zakonsko dolžnost o nujnem deležu.

 

Frekvenca je v prvi vrsti javno dobro v interesu javnosti in nikakor ne orodje zasebnih za ustvarjanje dobičkov posameznikov, za kar mora država poskrbeti pri oblikovanju pogojev za pridobitev frekvenc in kasneje nadzora nad uporabo.

Ustvarja pa se medijski monopol, saj imamo trenutno več kot cca 70 od cca 90 analognih frekvenc v rokah treh večjih pravnih oseb.

ZMED, kot tudi predlog sprememb ZMED, po podelitvi frekvence ne predvideva možnosti sankcij za kasnejše neizpolnjevanje osnovnih pogojev, ki so zahtevani za pridobitev frekvence.

Ministrstvu so bile poslane tudi možne rešitve.

Izpostavili smo še skrivanje realnih prihodkov preko povezanih družb, saj posamezni izdajatelj radijskih in tv programov opravlja več dejavnosti znotraj ene pravne osebe. Prihodek z radijske dejavnosti se tako skriva preko prihodkov iz drugih dejavnosti itd. Višina nadomestil za plačilo avtorskih in sorodnih pravic je odvisna od realnega prihodka, zato je izdajateljem RA in TV programov v interesu prikrivati realne prihodke iz dejavnosti. Tudi v zvezi s tem so bile priložene može rešitve.

Prav tako podpisani odločno nasprotujemo znižanju sankcij za kršitve po ZMED.

Kršiteljem se namreč splača trpeti postopke in plačevati minimalne kazni, ki nikakor ne odvračajo od nezakonitosti in škodljivega ravnanja.