2022




Člane IPF, k.o. obveščamo o sklicu seje skupščine

Datum: 21. 11. 2022

Na podlagi določil Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) in na podlagi Statuta IPF, k.o. sklicujem
sejo Skupščine IPF, k.o.,
ki bo v sredo, 7. decembra 2022, ob 10.00 v prostorih IPF, k.o., Argentinska ulica 17, 1000 Ljubljana.


Dnevni red:

1. Otvoritev seje skupščine
2. Soglasja k vlogam za izdajo dovoljenj
3. Akti IPF, k.o.

                                              Viljem Marjan Hribar, direktor

 

POSEBNA OPOZORILA
1. V skladu s 33. členom Statuta mora morebitni pooblaščenec pooblastilo za sodelovanje in glasovanje na skupščini kolektivni organizaciji predložiti najpozneje 3 delovne dni pred zasedanjem skupščine. Navodila pooblaščencu morajo biti jasno razvidna iz pooblastila. Priglasitve pooblastil, ki jih kolektivna organizacija prejme po izteku uradnih ur na dan izteka roka iz navedenega člena, so neveljavne in pooblaščenec na seji skupščine pooblastiteljev, katerih pooblastitev je prepozno prijavil, ne more zastopati.
2. Zaradi zagotavljanja ustreznih pogojev za izvedbo seje skupščine vas prosimo, da svojo udeležbo na seji najavite na elektronski naslov skupscine@ipf.si vsaj tri delovne dni pred izvedbo seje skupščine.


Gradiva za sejo skupščine bodo od 21.11.2022 objavljena na spletni strani ADMISS (https://admiss.ipf.si/, razdelek Dokumenti), v času uradnih ur pa jih po predhodni najavi lahko prevzamete tudi na sedežu IPF, k.o., Argentinska ulica 17, Ljubljana.

Poslano:

  • članom Skupščine IPF, k.o.
  • Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino
  • Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve



Kaj o ekonomski vrednosti glasbe menijo komercialni radiji

Datum: 18. 11. 2022

Komercialne radijske postaje še vedno sistematično podcenjujejo vrednost glasbe, kljub temu, da je prav glasba tista, zaradi katere se poslušalec odloči za poslušanje radia. Imetniki pravic pa so večinoma na slabšem zaradi 'podedovanih' tarif kot posledice zgodovinskih okoliščin, ki omejujejo pogajanja o poštenem plačilu za uporabo njihovih del na komercialnih radijskih postajah.

Medtem, ko komercialni radiji svobodno izkoriščajo razvoj trga in novih poslovnih modelov, so pravice glasbenikov podvržene strogim pravilom regulacije in omejitvam avtorskopravne zakonodaje, kar glasbenike potiska v izrazito nekonkurenčen položaj.

V zadnjih letih je na področju medijev prišlo do mnogih sprememb, radijski prihodki pa ostajajo odporni na te spremembe. Oglaševalci še naprej veliko vlagajo v radio kot v 'medij po izbiri'.

Postaje širijo svojo spletno ponudbo, kar jih postavlja v neposredno konkurenco storitvam pretočnih vsebin. Povpraševanje po glasbi je večje kot kdaj prej, delež nadomestil, ki se plačuje imetnikom pravic na zvočnih posnetkih, pa se ni povečal. Potreba po koreniti prenovi plačevanja radijske industrije imetnikom pravic še nikoli ni bila tako nujna.

 

Radiji trdijo, da pri njih ni tako velikih sprememb, da bi opravičile višja nadomestila. Ne drži.

Medijski prostor se je v zadnjih 20. letih izjemno spremenil in se spreminja še naprej. Uporaba glasbe se je iz fizične spremenila v pretočno. Radio ostaja eden glavnih porabnikov glasbe in bi zato moral plačevati pravični delež.

Vir: IFPI & Tapestry: The value of music to commercial radio, 2021

 

 

Ker se ekonomska vrednost glasbe ni povečala, ni razloga za dvig nadomestil. Ne drži.

Ekonomsko vrednotenje glasbe je visoko, naložbe v ta gospodarski sektor so visoke, vse vodi do rasti na mnogih področjih zabavne industrije. Višina nadomestil za uporabe glasbe mora odražati 'pošteno tržno ceno'. Z zgodovinsko podcenjenimi višinami nadomestil argument, da se ekonomska vrednost glasbe ni povečala, ni utemeljen.

In še, kazalniki celotne glasbene industrije kažejo, da se je vrednost glasbe v zadnjih letih dejansko povečala.

 

Če bi radiji morali plačevati več za glasbo, bi jo predvajali manj, poslušalci pa bi tako zgubljali. Ne drži.

Analize so pokazale, da je višina nadomestil za uporabo zvočnih posnetkov oz. cena glasbe tako nizka, da uporaba glasbe na komercialnih radijih ne bi imela nikakršnega vpliva na poslovanje radijskih postaj.

Glede na to, kako pomembna je glasba za radije, pa je vprašanje, kakšen vpliv bi imelo zmanjševanje uporabe glasbe na poslovanje, saj bi verjetno vodilo v zmanjševanje glavnega vira trženja.

Vir: IFPI & Tapestry: The value of music to commercial radio, 2021

 

Radio ne bi smel plačati več, ker uporaba radia in prihodki radijev upadajo. Ne drži.

Vsi podatki radijske industrije kažejo, da se prihodki povečujejo prav v vsaki regiji po vsem svetu.

 

Radio je promocija za izvajalce in njihove posnetke, zato bi bilo to potrebno upoštevati pri višini nadomestil. Glasbena industrija se namreč prek radijev aktivno promovira. Ne drži.

Nobenih dokazov o promocijskem učinku ni. Promocija bi lahko bila vpliv ene skladbe nad drugo, ne pa na industrijo kot celoto.

Če bi promocijo razumeli kot pomoč pri odkrivanju nove glasbe, pa dejstva kažejo, da se vpliv radia na promocijo zmanjšuje, kljub še naprej močnemu poslušanju radijev nasploh. Za odkrivanje nove glasbe radio ni tako priljubljen kot nekateri novi mediji.

 

Posneta glasba je za radije sicer pomembna, a največ se investira v ustvarjanje programa, da so lahko konkurenčni drugim radijem. Ne drži.

Lastni podatki, ki jih posredujejo radiji, dokazujejo pomen glasbe za radije pri trženju in privabljanju oglaševalcev. Razmerje med glasbenim in ne-glasbenim delom oddajanja radijev je visoko v korist uporabe glasbe.

Če bi tako res bila resnična vrednost v neglasbenem delu predvajanja, bi bil delež glasbe bistveno manjši, kot dejansko je.

 




Povzetek SCAPR-ovega letnega poročila za leto 2022

Datum: 27. 10. 2022

Že drugo leto zapored je SCAPR, svetovno združenje kolektivnih organizacij izvajalcev, ki združuje 56 kolektivnih organizacij za upravljanje sorodnih pravic izvajalcev v 41 državah, objavil letno poročilo z nekaterimi ključnimi podatki.

Prihodki, ki so jih zbrale članice SCAPR, so se v 2021 povečali za 3 % in so znašali 800 milijonov evrov, kar je sicer še vedno skoraj 6 % manj kot v letu pred pandemijo. Prihodki s področja priobčitve javnosti pri poslovni dejavnosti (npr. v gostinskih obratih, frizerjih, hotelih …) in javnih dogodkih so bili namreč še vedno kar za 56,7 milijonov evrov nižji od prihodkov, zbranih v letu 2019.

Kolektivne organizacije so se tudi v prejšnjem letu trudile kar najbolje uresničevati svoje osnovno poslanstvo. Tako jim je uspelo med izvajalce razdeliti kar 751,5 milijona evrov, kar je 93,5 milijonov več kot v letu 2020.

Kolektivne organizacije iz različnih držav so sklenile 25 novih pogodb o zastopanju oz. sporazumov, tako da je skupno število le-teh med članicami naraslo že na 789. Tako se je sodelovanje med kolektivnimi organizacijami pomembno okrepilo v največjo korist imetnikov pravic.

Posebej sta v poročilu izpostavljeni še dve podatkovni zbirki, to sta IPD in VRDB, ki sta bili razviti za izboljšanje izmenjave podatkov med kolektivnimi organizacijami z zagotavljanjem pravilne identifikacije izvajalcev in njihovih posnetih izvedb. IPF je k razvoju obeh podatkovnih platform prispeval pomemben delež tako v procesu razvoja kot tudi z vključitvijo svojih podatkovnih zbirk, kar nam omogoča učinkovito upravljanje pravic izvajalcev.

Veseli nas, da k uspehu evropskih kolektivnih organizacij pomembno prispeva tudi IPF, ki je v primerjavi z zadnjim letom pred pandemijo kot ena redkih evropskih organizacij svoje prihodke uspel dvigniti kar za 8 %. Uspeli smo tudi s predlogom določbe v sprejeti zakonodaji, ki je domačim ustvarjalcem v kriznem letu prinesla možnost izplačila izredne pomoči. Ta je glasbeni industriji pomagala prebroditi »suha« leta, ko je bilo izvajalcem zaradi omejitev onemogočeno izvajati osnovno dejavnost, to je tisto, kar počnejo najraje: nastopanje pred navdušeno publiko.

Več si lahko preberete v poročilu SCAPR, ki ga najdete tukaj.




Srečanje kolektivnih organizacij Srbije, Hrvaške in Slovenije

Datum: 24. 10. 2022

V Portorožu smo se v organizaciji IPF prejšnji teden srečali predstavniki treh kolektivnih organizacij, srbske Organizacije za kolektivno ostvarivanje prava interpretatora (PI), hrvaške Hrvatske udruge za zaštitu izvođačkih prava (HUZIP) in Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, k.o. (IPF).

 

 

Prva tema razprave so bile pravice glasbenih izvajalcev, kadar so njihove izvedbe fiksirane na nosilec zvoka in/ali slike, v videospote ter druga avdiovizualna dela. Druga tema je bila vezana na stanje upravljanja pravic izvajalcev na internetu. Kljub dejansko enaki situaciji (enaki mednarodni pravni podlagi), so med posameznimi državami, reševanjem tovrstnih vprašanj ter implementacijo v domače zakone, določene razlike. Zato je primerjava izkušenj dobrodošla, hkrati pa v pomoč za oblikovanje nadaljnjih strategij.

Popoldne se je srečanje nadaljevalo z razpravo o mednarodni bazi za izmenjavo podatkov o izvedbah na fonogramih (VRDB), kjer izzive predstavljajo sami vnosi, primerjave in posledično sama učinkovitost te tehnične rešitve. Odprlo se je tudi vprašanje na kakšen način čim hitreje doseči 100 % izkoristek te baze v navedenih državah, pa seveda tudi širše, saj pri ustvarjanju navedene baze sodelujejo skoraj vse članice mednarodnega združenja SCAPR.

 

 

Evropske sodne odločitve so bile zadnja tema prvega dne. Predstavljene so bile določene odločitve sodišč, pogovor pa je tekel predvsem glede vprašanj, če so sodbe prinesle spremembe pri izvajanju dejavnosti kolektivnih organizacij ter ali so bile na podlagi tega sprejete tudi kakšne spremembe v nacionalnih zakonodajah.

 

 

Drugi dan srečanja smo govorili o sodelovanju na vseh ravneh v širši regiji. Pregledali smo tudi višine tarif ter predebatirali izzive pri uveljavljanju samih tarif med različnimi skupinami uporabnikov varovanih del.

Še enkrat smo se prepričali, da se pri uveljavljanju pravic srečujemo z enakimi težavami, s pomočjo tovrstnih srečanj in izmenjavo stališč pa se lahko le okrepimo.




Poslanci brez glasu proti potrdili prenose evropskih direktiv v slovensko zakonodajo

Datum: 30. 09. 2022

Foto: DZ/Matija Sušnik

Vir: gov.si

DZ je včeraj s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel noveli Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A). Z novelama Slovenija prenaša določbe dveh evropskih direktiv v slovenski pravni red. Na gospodarskem ministrstvu poudarjajo, da s spremembami zagotavljajo višjo varstvo avtorskih pravic, obenem pa ne omejujejo uporabe gradiv v izobraževalne namene. Z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah se urejajo predvsem tri področja: nekatere dodatne omejitve pravic avtorjev, širši dostop do vsebin na spletu ter pravično plačilo avtorjem in izvajalcem.

Prva novela po besedah gospodarskega ministrstva Matjaža Hana RTV organizacijam za nove pomožne spletne storitve olajšuje ureditev pravic, tako da jih lahko uredijo v eni državi članici za celotno EU. Z drugo bodo avtorji kljub prenosu pravic prejeli nadomestilo za nekatere najbolj množične načine uporabe del na spletu.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa pravice avtorjev, Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic pa določa, kako te pravice avtorji uveljavljajo.

Novela ZKUASP-A tako prinaša obvezno izvrševanje avtorske pravice le preko kolektivnih organizacij za vse oblike ponovnega prenosa prvotnega radiotelevizijskega signala (retransmisija), ne le za kabelsko retransmisijo, kot je to urejeno sedaj, kar za avtorje del predstavlja lažje upravljanje pravic.

Kolektivno upravljanje bo obvezno tudi v primeru nadomestil za uporabo avdiovizualnih del, razen v dveh primerih, in sicer za pravico filmskega producenta v primeru predvajanja avdiovizualnega dela v kinematografih, in če bo avdiovizualno delo predvajala RTV organizacija s svojimi RTV signali. Obvezno kolektivno se bo uveljavljala tudi pravica do nadomestila pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev, na daljavo ali čezmejno (iz novega 47.b člena ZASP), razen v delu, v katerem se ta pravica obvezno kolektivno upravlja že v okviru priobčitve javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del. 

Novela pa tehnološkim možnostim sledi še na enem področju. Vedno več je namreč primerov, ko spletni iskalniki na enem mestu združujejo že objavljene članke na določeno temo, kljub temu pa avtorji za te objave ne dobijo nadomestil, nadomestilo prejmejo zgolj založniki medijskih publikacij. Ko bo odslej spletni iskalnik na svojih spletnih straneh ponujal novice na način, da bo objavil spletno povezavo s kratkim povzetkom vsebine, bo moral za to plačati nadomestilo. V skladu s predlogom Društva novinarjev Slovenije, bo polovico tega nadomestila prejel avtor, drugo polovico pa založnik medijske publikacije.

Z ZKUASP-A se urejajo tudi posebna pravila za kolektivno upravljanje pravic na delih izven pravnega prometa, določajo se novi načini sklepanja in nova vsebina skupnega sporazuma ter prenavljajo določbe o mediaciji.