Datum: 16. 12. 2014

Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je nekdanji predsednik Sazasovega Odbora za zaščito avtorskih pravic, ki je skladateljem prinesel sporne delilne ponderje, skušal uveljaviti svojo trditev, da izvedbe iz zlatega obdobja delovanja najvidnejših domačih in tujih izvajalcev, kot so na primer Tomaž Domicelj, Pepel in kri, Gu-Gu, Hazard, Prizma, Ansambel bratov Avsenik, Andrej Šifrer, Lojze Slak, Agropop, New Swing Quartet, The Beatles, Pink Floyd, ABBA …  v Sloveniji niso več varovane.

Greblo je po svojih pooblaščencih v postopku zatrjeval, da IPF napačno opravlja delitev zbranih nadomestil, saj jih deli tudi vsem izvedbam in fonogramom, ki so nastale pred 28. 4. 1990. Ko smo ga v odgovoru na tožbo opozorili na določila Rimske konvencije, je svojo trditev glede trajanja pravic za proizvajalce fonogramov nekoliko omilil in fonogramcem v zahtevku ni več oporekal varstva njihovih pravic, ni pa želel sprejeti dejstva, da je Slovenija podpisala in ratificirala Pogodbo Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih (WPPT), s katero se je obdobje varstva posnetih glasbenih izvedb (fonogramov) podaljšalo na 50 let, pred dvema letoma pa je bilo varstvo pravic podaljšano še za nadaljnjih 20 let.

Istočasno je v svoji tožbi zahteval, da IPF ameriške izvajalce izloči iz delitve in to ne glede na to, da ti seveda uživajo enako zaščito, saj so tudi ZDA podpisale in ratificirale WPPT.

V postopku je odprl tudi vprašanje opredelitve remasteringa, pri čemer se je osredotočil zgolj in samo na digitalni remastering, pri katerem iz analognega posnetka nastane digitalni, na kar se je glede na njegovo trditveno podlago v postopku osredotočal tudi IPF, vede ali nevede pa je povsem zanemaril »ponovne mixe« starih izvedb, iz katerih nastanejo novi fonogrami.

Postopek je končan na prvi stopnji, Greblo se lahko zoper sodbo še pritoži.

Celotno sodbo opr. št. II P 1695/2011si lahko preberete tukaj.

Datum: 09. 10. 2014

Ob 10. obletnici organiziranega zbiranja nadomestil je IPF 7. oktobra 2014 organiziral mednarodni strokovni seminar, kjer je strnil desetletne aktivnosti, v katerih so upravičenci zgradili kolektivno organizacijo za upravljanje in zaščito pravic slovenskih glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. IPF danes zastopa skoraj 2.500 glasbenikov in več kot 200  proizvajalcev fonogramov, na mednarodnem nivoju pa z mednarodnimi sporazumi ščiti še pol milijona tujih izvajalcev in proizvajalcev. IPF je neprofitna organizacija, katere glavni cilj je kolektivno uveljavljanje ter zaščita pravic in je edina organizacija na tem področju v Sloveniji.

V nastajanje glasbe je vloženih veliko sredstev, talenta in dela. Če je posameznik kot izvajalec sodeloval pri nastajanju glasbe, je upravičen do nadomestila iz javne uporabe posnetkov. Glasbenim izvajalcem - pevcem, glasbenikom, dirigentom orkestrov, vodjem pevskih zborov, oblikovalcem tona in drugim - ter proizvajalcem fonogramov namreč po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah pripada pravica do nadomestila, če je njihova posneta izvedba, ki je bila objavljena na komercialno izdanem fonogramu, predvajana v javnosti. Ta pravica do nadomestila se po zakonu lahko uveljavlja le kolektivno. Zato v imenu vseh izvajalcev in proizvajalcev fonogramov nadomestila od uporabnikov kot edini v Sloveniji zbira IPF.

Od leta 2004, ko je IPF iz naslova nadomestil za uporabo posnete glasbe uveljavil za 287.000 evrov nadomestil, je kolektivna organizacija v letu 2013 zbrala že skoraj 5 milijonov evrov, ki jih kot pravično nadomestilo za uporabo glasbe IPF obračunava nosilcem dejavnosti v različnih lokalih, organizatorjem prireditev in ostalim, ki predvajajo glasbo. Različni lokali, organizacije, prireditve ali katerikoli prostori, na katerih se predvaja posneta glasba, morajo to predvajanje namreč zakonsko urediti in prijaviti IPF. Na osnovi tarif in krovnih dogovorov IPF uporabnikom izda račun za plačilo nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov, ki jih potem deli svojim upravičencem.

Sicer pa so zastopniki organov IPF izpostavili predvsem namen kolektivne organizacije in njeno pozicijo v družbi. Poudarili so, da je glede na razvoj tehnologije in uporabo glasbe v komercialne namene kolektivno upravljanje pravic ključnega pomena za posamezne izvajalce in proizvajalce, pred IPF pa je več izzivov, ki jih bodo reševali v prihodnosti. Predvsem se bodo fokusirali na ureditev relacije s komercialnimi radijskimi postajami zaradi neplačevanja zakonsko določenih nadomestil in oblikovanja tarif ter poseben poudarek namenili vprašanju zasebnega reproduciranja glasbe. Tudi v tehnološkem smislu je vedno večja uporaba glasbe v različnih novih medijih, ki ne priznavajo obstoječih tarif ali pa celo sorodnih pravic, ki jih ščiti in upravlja IPF, velik projekt, ki bo poenotil sistem upravljanja avtorke in sorodnih pravic pa je tudi tako imenovana skupna položnica, ki bo razbremenila uporabnike glasbe in zmanjšala administracijo kolektivnih organizacij tega področja.

Sistem IPF je torej v desetletju vzpostavil svoje delovanje na več ravneh, predvsem pa na področju afirmacije sorodnih pravic v najširši javnosti. Prav spoštovanje dela in uporabe njegovega dela za opravljanje lastne dejavnosti je največji dosežek kolektivne organizacije, ki pa ga bo potrebno tudi v prihodnje upravljati in nadgrajevati na odgovoren način. Tako do upravičencev kot tudi do uporabnikov.

Datum: 29. 09. 2014

Urad RS za intelektualno lastnino organizira v sodelovanju s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO) regionalni dogodek o dobrem upravljanju in učinkovitejšem delovanju kolektivnih organizacij na področju avtorske in sorodnih pravic v obliki dvodnevne konference 8. in 9. oktobra 2014 v Cankarjevem Domu v Ljubljani.

Prvi dan konference, ki bo v angleškem jeziku, se osredotoča na preglednost, odgovornost in skrbnost upravljanja kolektivnih organizacij in je namenjena med ostalim tudi različnim kategorijam avtorjev in imetnikov pravic (več na povezavi: http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/koledar-dogodkov/dogodek/680/).

Poleg strokovnjakov iz različnih EU regulatornih organov s področja intelektualne lastnine, ki bodo predstavili dobre prakse poslovanja kolektivnih organizacij v EU, načrtujemo prisotnost strokovnjaka Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za to temo, strokovnjaka iz Evropske komisije, ki bi predstavil direktivo 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic ter multi-teritorialno licenco za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu, kakor tudi za predstavitev kolektivnega upravljanja z vidika konkurenčnega prava EU ter predstavnike uspešnih EU kolektivnih organizacij in mednarodnih združenj.

Drugi dan konference bo namenjen nacionalnim regijskim regulatornim organom s področja intelektualne lastnine in bo zaprt za javnost.

Kolektivne organizacije so ključen steber infrastrukture uveljavljanja avtorske in sorodnih pravic in s tem tako obstoja intelektualne lastnine.

Urad RS za intelektualno lastnino prosi, da sporočite zanimanje glede udeležbe na konferenci po e-pošti na kontaktni naslov  sipo@uil-sipo.si.