2022




Sodišče EU zavrnilo poljsko tožbo glede Direktive o avtorskih pravicah

Datum: 04. 05. 2022

Vir: curia.europa.eu

Sodišče Evropske unije je zavrnilo pritožbo, ki jo je vložila Poljska v zvezi s 17. členom evropske Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Po mnenju Poljske ta člen, ki določa načelo odgovornosti ponudnikov za zakonitost naloženih vsebin, krši svobodo izražanja in obveščanja.

Obvestilo za medije Sodišča Evropske unije:

Ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu morajo nadzirati vsebine, ki jih uporabniki želijo naložiti njihove na platforme, in pred razširjanjem teh vsebin v javnost, spremljati jamstva, potrebna za zagotovitev, da je ta obveznost v skladu s svobodo izražanja in obveščanja.

17. člen Direktive 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju: Direktiva) določa načelo, po katerem so ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu neposredno odgovorni, kadar uporabniki njihovih storitev predmete varstva naložijo nezakonito. Zadevni ponudniki so lahko vseeno te odgovornosti oproščeni. Za to morajo v skladu z določbami tega člena 172 med drugim dejavno nadzorovati vsebine, ki jih naložijo uporabniki, da bi preprečili dajanje na splet predmetov varstva, za katere imetniki pravic ne želijo, da so dostopni pri teh istih storitvah.

Poljska je pri Sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti člena 17 Direktive. Po mnenju tožeče stranke ta člen krši svobodo izražanja in obveščanja, zagotovljeno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Sodišče je tožbo, ki jo je vložila Poljska, zavrnilo.

Sodišče najprej ugotavlja, da morajo ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu, da bi bili upravičeni do oprostitve odgovornosti iz člena 17 Direktive, dejansko opraviti predhodni nadzor vsebin, ki jih uporabniki želijo naložiti na njihove platforme, če so od imetnikov pravic prejeli upoštevne in potrebne informacije v zvezi s tem. Poleg tega so ti ponudniki – odvisno od števila naloženih datotek in vrste zadevnega varovanega predmeta – zavezani uporabiti orodja za samodejno prepoznavanje in filtriranje. Po mnenju Sodišča pa se s takim predhodnim nadzorom in filtriranjem lahko omeji pomembno sredstvo razširjanja vsebin na spletu. V teh okoliščinah se z ureditvijo posebne odgovornosti, ki je bila z Direktivo uvedena za ponudnike storitev deljenja vsebin na spletu, omejuje uresničevanje pravice uporabnikov teh storitev deljenja do svobode izražanja in obveščanja.

Glede, dalje, utemeljitve te omejitve in zlasti njene sorazmernosti glede na legitimni cilj člena 17 Direktive, ki je varstvo pravic intelektualne lastnine, Sodišče poudarja, prvič, da je zakonodajalec Unije, da bi preprečil nevarnost, ki jo zlasti uporaba orodij za samodejno prepoznavanje in filtriranje pomeni za pravico uporabnikov storitev deljenja vsebin na spletu do svobode izražanja in obveščanja, določil jasno in natančno omejitev za ukrepe, ki se lahko sprejmejo ali zahtevajo pri izvajanju obveznosti iz te določbe, s tem da je izrecno izključil ukrepe, s katerimi se filtrira ali onemogoči nalaganje zakonitih vsebin na strežnik.

V tem okviru Sodišče opozarja, da sistem filtriranja, za katerega bi obstajala nevarnost, da ne bi zadostno razlikoval med zakonitimi in nezakonitimi vsebinami, zaradi česar bi se z njegovo uporabo lahko onemogočila priobčitev zakonitih vsebin, ne bi bil v skladu s pravico do svobode izražanja in obveščanja ter se z njim ne bi spoštovalo pravično ravnovesje med to pravico in pravico do intelektualne lastnine.

Drugič, člen 17 Direktive določa, da lahko uporabniki na podlagi nacionalnega prava naložijo vsebine, ki jih ustvarijo na primer za namene parodije ali pastiša, in da jih morajo ponudniki navedenih storitev obvestiti o tem, da lahko uporabljajo dela ali druge predmete varstva v okviru izjem ali omejitev avtorske in sorodnih pravic, določenih v pravu Unije.

Tretjič, v skladu s tem členom 17 se odgovornost ponudnikov teh istih storitev za zagotovitev nerazpoložljivosti nekaterih vsebin uveljavlja le, če jim zadevni imetniki posredujejo upoštevne in potrebne informacije v zvezi s temi vsebinami.

Četrtič, navedeni člen 17 natančno določa, da njegova uporaba ne sme pripeljati do splošne obveznosti nadzora, kar pomeni, da se ponudnikom storitev deljenja vsebin na spletu ne sme naložiti, da preprečijo nalaganje ali dajanje na voljo javnosti vsebin, v zvezi s katerimi bi morali ti ponudniki za ugotovitev njihove nezakonitosti opraviti neodvisno presojo vsebine glede na informacije, ki so jih posredovali imetniki pravic, ter glede na morebitne izjeme in omejitve avtorske pravice.

Petič, s tem istim členom je uvedenih več procesnih jamstev, s katerimi se varuje pravica uporabnikov teh storitev do svobode izražanja in obveščanja, če bi ponudniki navedenih storitev vseeno po pomoti ali neutemeljeno onemogočili dostop do zakonitih vsebin.

Sodišče na podlagi tega sklene, da je zakonodajalec Unije za obveznost ponudnikov storitev deljenja vsebin na spletu, da nad vsebinami, ki jih želijo uporabniki naložiti na njihove platforme, pred razširjanjem teh vsebin v javnost opravijo nadzor, ki izhaja iz ureditve posebne odgovornosti, uvedene z Direktivo, določil primerna jamstva za zagotovitev spoštovanja pravice uporabnikov teh storitev do svobode izražanja in obveščanja ter pravično ravnovesje med to pravico in pravico intelektualne lastnine. Države članice morajo pri prenosu člena 17 Direktive v svojo nacionalno zakonodajo vseeno paziti, da se oprejo na razlago te določbe, ki omogoča zagotoviti pravično ravnovesje med različnimi temeljnimi pravicami, varovanimi z Listino.


 




Pravila o prijavi fonogramov in o reševanju dvojnih prijav

Datum: 11. 04. 2022

Pravilna prijava dela, pri katerem sodelujete kot imetnik pravic, je pomembna tako za vas kot vašo kolektivno organizacijo, IPF. Le na ta način bodo lahko nadomestila pravilno dodeljena in bodo prišla v prave roke.

Če ste se v IPF že prijavili, lahko prijave fonogramov oddate in urejate preko portala ADMISS, kjer najdete tudi vse potrebne informacije.

Vabimo vas, da si preberete dokument Pravila o prijavi fonogramov (tukaj), ter tudi Pravila o reševanju dvojnih prijav (tukaj).

Seveda smo vam za vse informacije še vedno na voljo na telefonski številki: 01 527 29 32.




Znani so nominiranci za nagrade zlata piščal 2022

Datum: 31. 03. 2022

Med skoraj 2000 predlogi je strokovna akademija izbrala glasbenike in glasbena dela, ki so v preteklem ustvarjalnem letu najbolj izstopali. Ti ostajajo v igri za osvojitev nagrad zlata piščal.

Strokovna akademija, sestavljena iz različnih strokovnjakov s področja glasbenega ustvarjanja in kreativne industrije, je izbrala nominirance v petih kategorijah, in sicer za skladbo leta, izvajalca leta, album leta in novinca leta, podeljena pa bo tudi nagrada za življenjsko delo.

Kandidati za nominirance so bili izbrani z javnim pozivom ustvarjalcem in založbam, ki so prijavili skoraj 2000 glasbenih del, nastalih v letu 2021.

O zmagovalcih bo odločala strokovna akademija, in sicer na podlagi ustaljenega sistema glasovanja v dveh krogih. V prvem krogu člani akademije s točkovanjem oblikujejo nabor petih nominirancev v posamezni kategoriji, v primeru enakega števila točk je lahko nominirancev tudi več. Prav v teh dneh poteka drugi krog glasovanja, ki bo določil zmagovalce v posameznih kategorijah.

Dobitniki glasbenih nagrad zlata piščal 2022 bodo razglašeni v četrtek, 12. maja, na podelitvi nagrad, ki bo letos po dveh koronskih spletnih podelitvah znova v živo.

Nominiranci za glasbene nagrade zlata piščal 2022 so:

Skladba leta
A sem ti povedal – Joker Out
Bits – Dan D

Prjatučki – MRFY
Še je dobro – Gušti
Umazane misli – Joker Out
Vukovi – Koala Voice
Zaljubila – MRFY

Izvajalec leta
Alo!Stari
Hamo & Tribute2Love
Joker Out
Koala Voice
MI2
MRFY

Album leta
Akustika – Big Foot Mama
Črno na belem – MI2
Finished, not perfect – Hauptman
Pa kaj te s tao je – ALO!STARI
Plata – Koala Voice
Umazane misli – Joker Out

Novinec leta
Hauptman
Jet Black Diamonds
Leopold I.
Luma
SBO

Življenjsko delo
Nagrajenec za nagrado življenjsko delo bo razkrit na podelitvi.

Foto: Tadej Majhenič




Iz letnega poročila IFPI za leto 2021

Datum: 28. 03. 2022

 

Po podatkih svetovnega združenja IFPI so se prihodki od posnete glasbe v svetovnem merilu povečali za 18,5 %, na 25,9 milijarde dolarjev (letno poročilo Global Music Report 2022).

V primerjavi s 7,4-odstotno rastjo v letu 2020, ko je pandemija Covid-19 prvič (in najhuje) vplivala na te prihodke. Leto 2021 je bilo sedmo zaporedno leto rasti prihodkov založb in najvišja letna skupna vrednost, odkar IFPI beleži te podatke.

Ni potrebno posebej razlagati, kaj še naprej poganja to rast: prihodki od pretočnega predvajanja posnete glasbe so se leta 2021 povečali za 24,3 % na 16,9 milijarde dolarjev in tako zdaj predstavljajo slabi dve tretjini skupnih prihodkov – 65 %. Govorimo samo o posneti glasbi, saj podatki IFPI ne vključujejo glasbenega publishinga ali prihodkov od živih nastopov.

Po podatkih IFPI je bilo konec leta 2021 523 milijonov uporabnikov plačljivih naročnin na streaming, v primerjavi s 443 milijoni leto prej. To je nekaj več kot 18-odstotna rast in 80 milijonov novih uporabnikov v enem letu.

Prihodki od pretakanja plačljivih naročnin so se leta 2021 povečali za 21,9 % na 12,3 milijarde dolarjev, kar predstavlja 47,5 % skupnega zneska.

To je samo po sebi veliko, saj je bilo pretočno predvajanje, podprto z oglasi (ad-supported streaming), leta 2020 glede na lansko poročilo Global Music Report, 2,1 milijarde dolarjev. To je 119-odstotna rast na letni ravni za del pretočnega gospodarstva, ki mu imetniki pravic pogosto niso zaupali.

Tudi prihodki prodaje fizičnih nosilcev zvoka so se po dolgem in na videz neizprosnem upadu v letu 2021 povrnili. Povečali so se za 16,1 %. Covid leta 2020 je seveda ključnega pomena.

Poročilo IFPI je tudi geografsko razčlenilo prihodke. Severna Amerika je zabeležila 22-odstotno rast, Evropa 15,4 % in Azija 16,1 %. Medtem je prodaja v Latinski Ameriki zrasla za 31,2 %, v Avstraliji pa za 4,1 %.

To je prvo leto, ko je IFPI razdelil prihodkovne številke na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki (MENA) ter podsaharski Afriki. MENA je bila najhitreje rastoča regija s 35-odstotno rastjo, pri čemer je pretakanje predstavljalo 95,3 % tamkajšnjih prihodkov. Medtem je podsaharska Afrika zabeležila 9,6-odstotno rast.

Pred objavo letnega poročila je IFPI organiziral dogodek v Londonu (simultano predvajanje na Zoomu za novinarje), na katerem so razpravljali o številkah poročila in ključnih trendih.




S 1. 7. 2022 v uporabi nov sporazum

Datum: 22. 03. 2022

S 30. 6. 2022 bodo obstoječe pogodbe za javno priobčitev fonogramov, sklenjene med podjetjem in IPF, k.o., odpovedane in tako ne bodo več v veljavi. S 1. 7. 2022 namreč prične veljati nov skupni sporazum.

12. oktobra 2021 je bil po petnajstih letih sklenjen nov Skupni sporazum za ureditev pogojev uporabe in plačevanja nadomestil iz naslova javne priobčitve fonogramov na področju dejavnosti gostinskih obratov (dejavnost strežbe jedi in pijač), obratovalnic, delavnic, frizerskih in kozmetičnih salonov ter nastanitvenih obratov med Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Turistično gostinsko zbornico Slovenije ter IPF, k.o..

 

Sporazum poleg drugih sprememb prinaša tudi spremembo pri višini nadomestil za javno priobčitev fonogramov za naslednje dejavnosti:

Tarifa A: Obratovalnice in druge delavnice, v katerih se opravljajo obrti podobne dejavnosti, ter objekti hitre prehrane, v katerih se ne toči pijače in se hrana konzumira drugje (brez posebnega prostora za goste)

Tarifa B: Frizerski in kozmetični saloni ter drugi prostori z dejavnostjo za nego telesa (wellness, savne ipd.)

Tarifa C: Restavracije, gostilne oz. objekti s popolno gostinsko ponudbo, okrepčevalnice, slaščičarne do 50 m2 in objekti s hitro prehrano, v katerih se jedi in pijače lahko použijejo

Tarifa D: Bari, kavarne in slaščičarne nad 50 m2 in dnevnonočni gostinski obrati, ki obratujejo tudi po 24. uri

Tarifa E: Nočni klubi, diskoteke, nočni bari

Tarifa F: Gostinski obrati s karaoke sistemom ali juke–box(om) ali podobnim avdio sistemom

Tarifa G: Poroke, banketi, rojstnodnevne in druge vrste podobnih zabav kot del redne dejavnosti gostinskega obrata

Tarifa H: Nastanitveni obrati:

  • Tarifa H1: Sobe v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih, kampih, apartmajih, počitniških domovih, drugih nastanitvenih objektih
  • Tarifa H2: Pomožni prostor v nastanitvenem obratu, ki ne nudi nobene dodatne ponudbe (npr. točenja pijač, ponudbe hrane, prodaje raznovrstnega blaga ipd.) in zajtrkovalnice
  • Tarifa H3: Notranje ali zunanje bazenske površine – v sklopu nastanitvenih obratov

 

V naslednjih mesecih bo IPF podjetjem v podpis poslal novo pogodbo in jih povabil, da podpisano čimprej vrnejo ter si tako zagotovijo, da bodo že od začetka uporabe novega sporazuma upravičeni do popustov oz. znižanj, ki jih predvideva ta sporazum.

 

Predvidena znižanja oziroma popusti:

5 % znižanja za ureditev razmerja s podpisom pogodbe

Vnaprejšnje plačilo: 5% za polletno plačilo ali 10% za celoletno plačilo

Število posameznih enot (objektov) na različnih naslovih: - od 5 do 10 posameznih enot: 2% znižanje ali od 11 do 20 posameznih enot: 4% znižanje ali 21 posameznih enot in več: 6% znižanje

V primeru manj kot 60 % zasedenosti nastanitvenega obrata 15 % znižanje

15 % znižanje v primerih predvajanja fonogramov z uporabo izključno manjše naprave nizke glasnosti

Status invalidskega podjetja ali socialnega podjetja 10% znižanje na osnovno tarifo

Prostori, ki se nudijo izključno gostom kot del nastanitvene ponudbe, za 50%

 

Prihranite z e-računom!

Bodite prijazni do sebe in okolja.

Prenehajte uporabljati tiskane račune in imejte popoln nadzor nad plačevanjem v elektronski obliki: na enem mestu, varno, pregledno in vedno dostopno.

Način prejemanja računov in ostale matične podatke lahko uredite v posebnem portalu TUKAJ.

 

O vseh spremembah glede višine nadomestil, ki se plačujejo IPF, k.o., preberite tudi na svetovanje.si